Off volitev in protestov

Aktualno-politična novica
30. 10. 2017 - 15.00
 / OFF

Po odvzemu avtonomije katalonski regiji je španska oblast preprečila delo članom katalonske vlade. Na delo je kljub temu prišel minister za promet Josep Rull, ki ga je iz pisarne odvedla policija. Na delo je prišla tudi večina javnih uslužbencev. Katalonsko vlado je Madrid razpustil v soboto. Katalonski politiki odstopov uradno še niso podali, vendar so odpovedali za jutri napovedano sejo katalonskega parlamenta. Špansko tožilstvo je proti Puigdemontu in njegovim ministrom, zaradi upora in nezakonitega prisvajanja javnih sredstev, vložilo tudi obtožnice. Puigdemont je pred obtožnico pobegnil v Bruselj, belgijski minister za azil in migracijo pa je povedal, da katalonski voditelj lahko tam zaprosi za azil.

Španska vlada je parlamentarne volitve v Kataloniji razpisala 21. decembra. Odstavila je tudi vrh regionalne policije in odredila zaprtje katalonskih diplomatskih predstavništev v tujini. Predsednik katalonske vlade Carles Puigdemont je Katalonce pozval k mirnemu uporu, medtem ko ga je na čelu vlade nadomestila namestnica Mariana Rajoya, Soraya Saenz de Santamaria. Katalonske ministre so nadomestili kolegi iz Madrida. Po petkovi razglasitvi neodvisnosti v katalonskem parlamentu so se  v Barceloni zvrstili tudi protesti za enotno Španijo. Protestnikov proti neodvisnosti Katalonije je bilo po besedah organizatorjev protesta, združenja Katalonska civilna družba, približno milijon.

Separatistične sanje se podirajo tudi v iraškem Kurdistanu. Mesec po referendumu o osamosvojitvi Kurdistana je odstop podal predsednik kurdske vlade Masoud Barzani. Njegov mandat se bo končal 1. novembra. Pismo o odstopu je Barzani poslal parlamentu, kjer so poslanci na zaprti seji odstop sprejeli. Na referendumu 25. Septembra izglasovana neodvisnost je vodila v boj med iraškimi silami in kurdskimi pešmergami. V soboto je sledila prekinitev ognja in zamrznitev rezultatov referenduma. Iraške sile so medtem zavzele mesto Fiškabur na meji s Turčijo, skozi katerega iraški Kurdistan izvaža nafto.

Medtem ko bodo ženske v Savdovi Arabiji s pričetkom novega koledarskega leta smele obiskovati športne dogodke na stadionu, se je več tisoč Francozinj v nedeljo podalo na ulice Pariza in nekaterih drugih mest po Franciji. Z internetnim trendom #metoo opozarjajo na spolno nadlegovanje žensk. Protesti se nadaljujejo tudi danes pred Pariškim filmskim arhivom, kjer bodo predvajali retrospektivo del režiserja Romana Polanskega, obtoženega več posilstev mladoletnih deklet. Protestnice opozarjajo tudi na spolno nasilje na univerzah in v vladi Emanuela Macrona.

Protesti so potekali tudi na Malti, kjer je približno 10.000 protestnikov na ulicah Slieme pozvalo vlado k temeljiti preiskavi umora preiskovalne novinarke Daphne Caruana Galizia. Galizia je bila ubita 16. oktobra v bombnem napadu na njen avtomobil. Aprila je poročala o vpletenosti malteškega premierja Josepha Muscata v lastništvo slamnatega podjetja, prek katerega naj bi se pretakal denar azerbajdžanske vladajoče družine. Muscat je obtožbe zanikal, novinarkino preiskovanje korupcije pa je temeljilo na dokumentih Panama Papers iz leta 2016.

V drugem krogu makedonskih lokalnih volitev je slavila trenutno vladajoča Socialdemokratska zveza Makedonije, ki je na čelu države od junija. Njihovi kandidati bodo zasedli županska mesta v 18 izmed 35 občin, v kate  rih je potekal drugi krog glasovanja. Z vključno prvim krogom so socialdemokrati zmagali v 57 od 81 občin. Njihov kandidat Petre Silegov je slavil kot župan glavnega makedonskega mesta, Skopja. Vodja opozicijske stranke VMRO-DPMNE in bivši premier Nikola Gruevski pa je sporočil, da volitev ne priznava, saj da so zmanipulirane. Gruevski v luči lanskih decembrskih parlamentarnih in tokratnih lokalnih volitev terja oblikovanje posebnega tožilstva, ki bi preučilo domnevne nepravilnosti na obeh volitvah. VMRO-DPMNE je dobil svoje župane v petih občinah.

Na Islandiji je na predčasnih parlamentarnih volitvah največ glasov dobila trenutno vladajoča konservativna Neodvisna stranka, ki jo vodi Bjarn Benediktsson. Benediktssonova stranka je sicer izgubila pet od enaindvajsetih sedežev v parlamentu. Na drugem mestu je z enajstimi sedeži stranka Levo-zeleno gibanje, sledijo Progresivna stranka, Socialdemokratsko zavezništvo, Centristična stranka in Pirati. Zaradi izgub na desnem političnem polu se kot najverjetnejša kaže sestava levosredinske vlade pod vodstvom Levo-zelenega gibanja. Volilna udeležba je bila 81-odstotna, v novem parlamentu pa bodo sedeli poslanci osmih strank.

facebook twitter rss

 

Podprite kakovostne radijske vsebine tudi v koronski dobi, kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.