V afriški državi Togo so po besedah očividcev varnostne sile izpred francoske ambasade s solzivcem razgnale na stotine opozicijskih protestnikov, ki hočejo s kampanjo »Rešimo Togo« doseči razveljavitev pred kratkim spremenjene ustave. Koalicija političnih strank in humanitarnih organizacij se bori tudi za boljše stanje v državi na področju človekovih pravic. Spremembe ustave sicer zadevajo predvsem volilna pravila. Pred francosko veleposlaništvo so se po besedah enega od aktivistov namenili, da bi Francijo preko ambasadorja opozorili na dogajanje v državi. V Togu, državi, ki je bila v preteklosti francoska kolonija, se protesti vršijo že zadnje tri tedne. Spremembe, ki opoziciji niso v prid, so bile sprejete maja letos in med drugim povečujejo število sedežev v parlamentu z 81 na 91, kar naj bi šlo najbolj na roko prav vladajoči eliti.

Tudi bolivijske varnostne sile poskušajo zatreti proteste. Tamkajšnja policija je namreč s solzivcem in vodnimi topovi razgnala staroselske demonstrante, ki so že več dni kampirali blizu predsedniške palače v bolivijski prestolnici La Paz. S protesti so sicer staroselci skušali pritisniti na predsednika Eva Moralesa, da država opusti načrtovano gradnjo avtoceste skozi Nacionalni park in staroselsko področje Isaiboro-Secure, ki leži v centralnem delu države.

Nekdanja argentinska diktatorja Jorge Videla in Reynaldo Bignone sta bila obsojena na 50 in 15 let zapora zaradi ugrabitev otrok levičarskih aktivistov med diktaturo v letih 1976 in 1983. Na do 40 let ječe so bili obsojeni tudi trije nekdanji vojaški častniki. Šlo je sicer za prvi sodni postopek zaradi sistematičnih ugrabitev otrok levičarskih aktivistov v času diktature. V tistem času naj bi namreč družinam odvzeli na stotine otrok. Njihove matere naj bi po rojstvu ubili, otroke pa izročili družinam, za katere je vojska ocenila, da so primerne. Argentinski vojaški režim naj bi bil po navedbah organizacij za človekove pravice odgovoren za smrt okrog 30.000 ljudi, čeprav posmrtnih ostankov večine žrtev niso nikoli našli.

Francoska tiskovna agencija poroča o visokem častniku sirske vojske, generalu Munafu Tlasu, ki naj bi pred tremi dnevi dezertiral in zapustil Sirijo. Informacija naj bi prišla iz neimenovanega vira blizu sirski vladi. V kolikor se bo novica pokazala kot resnična, bo to, po besedah predstavnika Sirskega observatorija za človekove pravice Ramija Abdela Rahmana, boleč udarec za Bašarja al Asada. Tlas je bil namreč zelo blizu sirski kraljevi družini, z Asadom naj bi prijateljeval že od otroštva. Pred več meseci je iz sirske vojske sicer dezertiral Tlasov bratranec Abdel Razak in se nato pridružil upornikom.

V turbulentni postgadafijevi Libiji bodo jutri volivci izbirali 200-člansko ustavodajno skupščino, ki bo imela nalogo imenovati novo začasno vlado in delovno skupino za pripravo osnutka nove ustave. Šlo bo za prve libijske volitve po lanski vstaji, ki je strmoglavila dolgoletnega voditelja Moamerja Gadafija. Nacionalni prehodni svet, ki trenutno vodi državo, namerava odstopiti po prvi seji novo izvoljene skupščine. Na prvih libijskih volitvah po letu 1969 je kandidaturo vložilo  4000 kandidatov, od tega 2500 neodvisnih in 1500 strankarskih. Za volitve pa se je registriralo okoli 2,7 milijona ljudi, kar je približno 80 odstotkov volilnih upravičencev. Po izvolitvi skupščine bo imela delovna skupina 120 dni časa pripravo ustave, ki jo bo skupščina potrjevala z dvotretjinsko večino, nato pa bodo o njej odločali še volivci na referendumu. Med ključnimi točkami nove ustave bodo oblika vladanja, vloga islama v državi in družbi, vloga žensk in pravice manjšin. Po potrditvi ustave bo imela skupščina 30 dni časa, da objavi nov volilni zakon, nato pa bodo morali v 180 dneh izvesti nove volitve.

Komisija državnega zbora za peticije ter človekove pravice in enake možnosti se je na seji seznanila s peticijo Koalicije za ločitev države in cerkve za odpravo državnega financiranja Katoliške cerkve in drugih verskih skupnosti. Koalicija je želela z več kot 30.000 zbranimi podpisi doseči, da se udejanji 7. člen ustave, ki govori o ločitvi cerkve in države. Predstavnik koalicije za ločitev cerkve in države Vlado Began je pred komisijo na podlagi podatkov v Supervizorju pojasnil, da Katoliška cerkev letno dobi od 20 do 25 milijonov evrov javnih sredstev, na podlagi podatkov Geodetske uprave Republike Slovenije pa ima za okoli 800 milijonov evrov nepremičnin. Po besedah predsednice komisije in poslanke Pozitivne Slovenije Tamare Vonta se na današnji seji po pričakovanju ni zgodilo nič revolucionarnega. Tamara Vonta:

 Izjava je v posnetku

Naj spomnimo, da je že pred slabim mesecem 14 poslancev predlagalo spremembo zakona o verski svobodi, pri čemer je bil v predlogu novele zakona tudi člen, ki bi ukinil državno financiranje verskih skupnosti. Predlog zakona takrat ni imel dovolj velike podpore, tako da sploh ni prišlo do nadaljnje razprave na matičnih telesih. Tamara Vonta iz Pozitivne Slovenije nam je več povedala o tem, zakaj vlada ni podprla predloga zakona:

 Izjava je v posnetku