OFF "vplivov kapitalizma"

OFF "vplivov kapitalizma"

Aktualno-politična novica
9. 12. 2013 - 14.00
 / OFF

Protestniki v Ukrajini nadaljujejo svoj boj z okupacijami vladnih stavb ter Trga neodvisnosti. Poglobljene vezi z Rusijo marsikomu predstavljajo vračanje v čase Sovjetske zveze in nasprotovanje takemu razvoju dogodkov so v nedeljo protestniki izrazili z uničenjem kipa Vladimirja Lenina. Napad na simbol ruskega revolucionarja je pol milijona protestnikov pospremilo s pozivi k lastni, ukrajinski revoluciji, ki naj bi zamenjala oblast in Ukrajino popeljala v svetlo Evropsko prihodnost.

 

V prestolnico Srednjeafriške republike Bangui so prispeli še zadnji izmed 1600 vojakov francoske vojske. Mirovniki, ki imajo tudi mandat Organizacije združenih narodov, se bodo pridružili več kot 2500 vojakom, ki jih je že prispevala Afriška unija in ki poskušajo preprečiti ali vsaj omiliti nasilje, ki je izbruhnilo med milicami in vladnimi silami. Predsednik Michel Djotodia, ki je s pomočjo prav teh milic prišel na oblast, sicer pravi, da nima nadzora nad borci, ki se kljub njegovemu pozivu niso pridružili vladni vojski in še naprej napadajo krščanski del prebivalstva. Francoska vojska se je tako sedaj zavezala, da bo po nekajtedenskem nasilju, ki je terjalo več kot 400 življenj, razorožila milice in na ulice Banguija zopet prinesla mir.

 

Organizaciji Overseas Development Institute in Heritage Institute for Policy Studies sta izdali skupno poročilo, v katerem razkrivata, da so humanitarne agencije med lakoto v Somaliji leta 2011 sodelovale z milico Al-Shabab. Al-Shabab je celo ustanovil lastno nadzorno mrežo, ki je od pripadnikov humanitarnih agencij pobirala vsote do 10.000 dolarjev in jim v zameno dovoljevala dostop do območij pod njihovim nadzorom, kjer je bilo mnogo ljudi prizadetih zaradi lakote. Humanitarci so se tako znašli v težkem položaju, saj jim je zaradi pogajanj z milico, ki je na seznamu terorističnih skupin, doma grozila zaporna kazen, hkrati pa so imeli na voljo sredstva, namenjena prizadetim zaradi lakote. Omenjeni organizaciji tako kritizirata predvsem strogo evropsko in ameriško proti-teroristično zakonodajo, ki onemogoča odprte pogovore z Al-Shababom, zaradi česar pa trpijo predvsem ljudje na območjih pod nadzorom somalske milice.

 

Tajska predsednica vlade Yingluck Shinawatra je razpustila parlament in sklicala predčasne volitve, ki se bodo odvile drugega februarja naslednje leto. Povod za odločitev so vse večji protesti, vključno z napovedanim shodom protestnikov, ko naj bi se ti pred vladno palačo zbrali v podporo poslancem opozicijske Demokratske stranke, ki so protestno odstopili. Vodja protestniškega gibanja Suthep Thaugsuban pa trdi, da demonstracij ne bodo zaustavili navkljub napovedim, saj ne želijo zgolj odstopa predsednice vlade, temveč se želijo znebiti celotne vlade pod Shinawatrinim režimom. Velika večina ljudi je namreč prepričana, da v ozadju predsednice vlade stoji njen brat Taksin, ki je bil leta 2006 obsojen zaradi korupcije. Ta se je v izogib prestajanja kazni podal v izgnanstvo in domnevno  na tajsko vlado vpliva iz Dubaja.

 

Protesti pa so izbruhnili tudi v Singapuru, v predelu, imenovanem „Mala Indija”. Povod izgreda je bila nesreča, v kateri je umrl 33-letni Indijec, v katerega se je zaletel privatni avtobus s singapurskim voznikom. Glavni vzroki pa se skrivajo v prenatrpanosti migrantskih delavcev v omenjenem predelu Singapura. Takoj po prometni nesreči se je približno 400 južno-azijskih migrantskih delavcev nasilno spravilo nad več policijskih avtomobilov, ki so bili v napadu prevrnjeni. Večina napadalcev je bila po oceni policije indijske narodnosti, 27 pa so jih po izgredih aretirali pripadniki specialnega odreda policije. Singapurski premier Lee Hsien Loong je že ustanovil preiskovalni odbor za preiskavo nemirov v Mali Indiji.

 

Zaradi 'sanjanja drugačnih sanj' je svoje vplivno mesto v delavski partiji Severne Koreje izgubil Chang Song-thaek. Stric voditelja Kim Jong-una je obtožen vrste kršitev, od korupcije in organiziranja proti državi do izredne lenobe ter neprimernih odnosov z ženskami. Za Changa, ki naj bi se prepustil vplivom kapitalizma, je to drugi primer hudih prekrškov. Leta 2004 je bil poslan na 'prevzgojo', ki pa očitno ni dosegla svojega namena. Zaradi bližnjih vezi z voditeljevo družino se mu naj tokrat ne bi obetalo nič drugega kot trajni hišni pripor, medtem ko je za njegove sodelavce prihodnost dosti bolj negotova.

 

Ameriški obrambni minister Chuck Hagel je s petkovim prihodom v Bahrajn začel svojo turnejo po regiji. Osnovni namen obiska sta bili pomiritev bahrajnskih oblasti in zagotovitev podpore tudi v prihodnosti. Do pogovorov je prišlo v kontekstu pogajanj z Iranom, ki Bahrajnu in mnogim drugim monarhijam v regiji predstavlja veliko grožnjo. Napadov na protivladne šiitske protestnike s strani oblasti se v srečanjih niso dotaknili. Potrjevanje vojaške prisotnosti v regiji je nadaljeval z obiskom v Afganistanu, kjer je ameriškim vojakom dostavil ne le praznične želje ampak tudi zagotovilo, da rezi v vojaški proračun ne bodo vplivali na njihovo misijo. Za zaključek je še prečkal mejo v Pakistan, kjer ima danes načrtovano srečanje s predsednikom vlade Nawazom Sharifom. Obisk sledi protestom proti ameriškim akcijam z brezpilotnimi letali. Le-ti so potekali na meji s Pakistanom, s čimer so protestniki preprečili dostavo ameriških vojaških pošiljk v državo, ponovitev slednjega pa želi Hagel preprečiti s svojim srečanjem.

 

Po sramotnem referendumu, na katerem so hrvaški volivci družno diskriminirali homoseksualce, se hrvaški Sabor pripravlja na sprejetje dopolnil k ustavi. Želijo namreč preprečiti možnost odločanja o človekovih pravicah in pravicah manjšin, povod za kar je zbranih 650.000 podpisov za razpis referenduma o uporabi cirilice v Vukovarju in drugih mestih s številčno srbsko govorečo manjšino. Za spremembe, ki med drugim prinašajo tudi manjše število potrebnih podpisov za razpis referenduma in še več omejitev za njegov razpis o zadevah, ki utegnejo vplivati na proračun, se je izrekel tudi hrvaški predsednik Ivo Josipovič in jih v veliki meri podprl. Ocenil je namreč, da odločanje o pravicah manjšin ni v skladu z ustavo in hkrati poudaril, da je končna odločitev o tem na ramenih ustavnega sodišča.

 

Šent - Slovensko združenje za duševno zdravje je na novinarski konferenci ob dnevu človekovih pravic, ki ga obeležujemo jutri, opozorilo na težave, s katerimi se soočajo pri zagotavljanju človekovih pravic osebe z motnjami v duševnem zdravju. O tem smo govorili z Andrejo Štepec iz Šent-a.

Izjava se nahaja v posnetku oddaje.

 

Off so pripravili Zala, Žiga in Jaša.

 

facebook twitter rss

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness