Off vračanja

Off vračanja

Aktualno-politična novica
27. 3. 2018 - 15.00
 / OFF

Združene države Amerike, nekatere evropske države in Avstralija so iz svojih držav koordinirano izgnale več kot 100 ruskih diplomatov. S tem naj bi podprle Veliko Britanijo, ki Rusijo obtožuje, da je na njenem ozemlju z živčnim strupom zastrupila nekdanjega ruskega vohuna Sergeja Skripala in njegovo hčerko. Največ, 60 ruskih diplomatov zapušča ZDA, kjer bo Rusija prisiljena zapreti konzulat v Seattlu. V Evropski uniji je poleg Velike Britanije ruske diplomate izgnalo 15 držav, poleg vseh večjih, kot so Nemčija, Francija in Italija, tudi baltske in skandinavske države, več vzhodnoevropskih držav in Hrvaška. Enak ukrep je sprejelo tudi nekaj evropskih držav, ki niso članice Evropske unije, med njimi Norveška, Ukrajina, Albanija in Makedonija. Večino držav bosta morala zapustiti po eden ali dva ruska diplomata. Slovenija o podobnem ukrepu po besedah Ministrstva za zunanje zadeve ne razmišlja, enako pa so se odločili tudi v Avstriji.  Iz Moskve odgovarjajo, da bodo sprejeli simetrične povračilne ukrepe.

Če se odnosi med ZDA in Rusijo še naprej poslabšujejo, pa se zdi, da več upanja ostaja na relaciji med ZDA in Kitajsko. Kitajski premier Li Kečijang je napovedal, da bo Kitajska okrepila zaščito intelektualnih pravic tujih podjetij na Kitajskem in da bo domača in tuja podjetja obravnavala enakovredno ter tako tujih ne bo silila v prenos tehnologije na kitajske partnerje. S tem Kitajska Združenim državam popušča na področju ekonomskih odnosov, kjer je imel v preteklosti Washington največ pritožb. Prejšnji teden naj bi se sicer začela tiha pogajanja za rešitev trgovinskega spora, ki ga je povzročila uvedba ameriških carin na kitajsko jeklo in aluminij.

Kitajska je sicer včeraj pred Svetovno trgovinsko organizacijo tudi uradno začela spodbijati ameriške argumente za uvedbo carin. Če ji uspe dokazati, da je ameriško utemeljevanje novih carin z argumentom zagotavljanja nacionalne varnosti neutemeljeno, lahko Kitajska po pravilih Svetovne trgovinske organizacije uvede recipročne ukrepe. Utemeljevanje carin s potrebo po zaščiti za vojsko pomembne industrijske infrastrukture je bilo do sedaj zelo redko uporabljeno, prav tako druge države do sedaj niso spodbijale tovrstnih carin.

Za trenutek še ostajamo pri kitajski trgovini. Včeraj se je namreč na šanghajski borzi začelo trgovanje z nafto v kitajski valuti juan. Poleg z nafto se na šanghajskem trgu trguje tudi z drugimi vrednostnimi papirji, vezanimi na nafto. To so v prvi vrsti opcijske pogodbe. V prvem dnevu je lastnika zamenjalo 20 milijonov sodčkov nafte, trg pa se je zaprlo pri 430 juanih. Gre za prvi pomemben naftni trg, ki ne bo nominiran v dolarjih, v več kot štiridesetih letih.

Nadaljujemo v Evropi. Slovaški parlament je potrdil novo vlado, ki jo bo vodil Peter Pellegrini. Vladno koalicijo bodo sestavljale iste tri stranke kot tisto, ki jo je vodil Pellegrinijev predhodnik Robert Fico: poleg največjih socialdemokratov še desnosredinska Slovaška nacionalna stranka in stranka madžarske manjšine Most-Hid. Fico, ki je odstopil zaradi protivladnih protestov zaradi uboja novinarja Jana Kuciaka, še naprej ostaja na čelu socialdemokratske stranke.  Policija je medtem v ponedeljek povedala, da je šlo pri smrti Kuciaka najverjetneje za naročen umor, ki je povezan z njegovim raziskovanjem povezav med slovaškimi politiki in italijansko mafijsko organizacijo 'Ndrangheta.

Zgornji dom romunskega parlamenta je potrdil sprejem dveh spornih zakonov, s katerim želi vlada reformirati sodstvo in tožilstvo. Za veljavo mora zakon sedaj podpirati še romunski predsednik Klaus Iohannis. Opozicijska Nacionalna liberalna stranka je napovedala, da bo zakona poskušala spodbijati pred ustavnim sodiščem. Poskus vladajoče socialdemokratske stranke, da poveča vpliv vlade pri imenovanju tožilcev in omili protikorupcijsko zakonodajo, je lani sprožil množične protivladne proteste in bruseljsko žuganje s prstom.

Odnosi med Beogradom in Prištino so se spet zaostrili, potem ko so posebne enote kosovske policije v Kosovski Mitrovici aretirale vidnega člana srbske vlade. Kosovske oblasti so prepovedale vstop srbskemu obrambnemu ministru in drugim predstavnikom vlade ter predsednika Srbije. Vodja vladnega urada za Kosovo in glavni srbski pogajalec v pogovorih s Kosovom Marko Đurić se je kljub tej prepovedi udeležil okrogle mize o odnosih med obema državama v Kosovski Mitrovici. Udeležitev je srbskim predstavnikom preprečila kosovska policija, ki je aretirala Đuriča in njegovega sodelavca, njune podpornike pa so razgnali s uporabo šok granat. Aretacija je izzvala burne odzive v Beogradu. Srbski predsednik Vućič je v televizijskem nagovoru incident označil za brutalno provokacijo in najtežje kaznivo dejanje, ki so ga prištinski organi naredili na Kosovu. Vućić je dejal tudi, da se je incident zgodil ob podpori nekaterih evropskih držav in evropske mirovne misije Eulex, policiste za Srbijo neobstoječe države Kosovo pa je označil za teroriste.

V Državnem zboru je danes potekala izredna seja, na kateri je predsednik republike Borut Pahor pojasnil, zakaj ne bo predlagal kandidata za novega mandatarja. Pahor je povedal, da si želi čas do vlade s polnimi pooblastili karseda skrajšati. Zato je skrajšal čas za odločitev o predlaganju novega mandatarja, ki ga je imel na voljo po odstopu Mira Cerarja. Sedaj je začel teči 14-dnevni rok, v katerem lahko mandatarja predlagajo poslanci. Tega ne izključujejo v SDS, kjer pa so rekli, da se bodo potrudili, da ne bodo ovira pri razpisu volitev.  Če ne bo imenovan nov mandatar, bo Pahor 14. aprila razpisal nove volitve. Povedal je, da si želi volitve razpisati na 27. maj ali 3. junij, odvisno od potreb Državnega zbora. S tem se ne strinja stranka SDS, ki si želi volitve 10. junija, kar je zadnji zakonsko dopusten rok.

Določen pa je datum za ponovljen referendum o drugem tiru. Državna volilna komisija je za to izbrala 13. maj. To je razjezilo pobudnika referenduma Vilija Kovačiča, ki je napovedal, da se bo pritožil na Ustavno sodišče, ne izključuje pa tudi tega, da bo referendum bojkotiral.

Uprava Luke Koper je nadzornemu svetu predstavila načrt reševanja položaja delavcev, ki v pristanišču delajo preko tako imenovanih izvajalcev pristaniških storitev, krajše IPS. To vprašanje je bilo uradni razlog za razrešitev prejšnje uprave luke. Ta uprava, ki jo je vodil Dragomir Matić, je bila sicer prva, ki se je s tem začela ukvarjati, potem ko so zunanje revizije pokazale na tveganje korupcije. Novi direktor Luke Dimitrij Zadel je nadzornemu svetu predlagal reševanje položaja nekaj čez 700 delavcev v IPS na tri načine. Del se jih bo zaposlil neposredno v luki, del jih bo luka najemala preko kadrovskih agencij, del pa jih bodo prevzeli zunanji izvajalci storitev. Predlog uprave komentira Peter Majcen, predsednik Konfederacije 90, ki zastopa delavce v IPS:

Izjava

Precej pomislekov se pojavlja glede vprašanja, kakšna bo sploh vsebinska razlika med sedaj spornimi izvajalci pristaniških storitev in predlaganimi zunanjimi izvajalci storitev:

Izjava

Majcen pri tem opozarja še na problematičnost predloga uprave za prihodnost Luke Koper:

Izjava 

facebook twitter rss

 

Podprite kakovostne radijske vsebine tudi v koronski dobi, kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.