Avstrijsko ustavno sodišče je zaradi nepravilnosti razveljavilo drugi krog predsedniških volitev. Na teh je nekdanji vodja zelenih Alexander Van der Bellen za las premagal kandidata svobodnjakov Norberta Hoferja. Slednji oziroma njegova stranka je tudi vložila pritožbo na sodišče. Volitve bodo ponovljene v celotni državi, prej pa morajo biti zaključene preiskave o nepravilnostih, ki potekajo v nekaterih volilnih okrajih. Te so razkrile, da se je štetje glasovnic začelo takoj po zaprtju volišč in ne šele naslednji dan, kot to zahteva zakon. Pričanja pred sodiščem so razkrila še nekatere druge kršitve procedure. Predsednik avstrijskega ustavnega sodišča Gerhart Holzinger je povedal, da nepravilnosti niso spremenile izida, da pa mora sodišče kot varuh demokracije ohraniti volilne standarde in s tem zaupanje državljanov.

Referendum o izstopu iz Evropske unije še naprej pretresa britansko politiko. Favorit za naslednjega vodjo konzervativcev in premierja Boris Johnson se je umaknil iz bitke, potem ko je svojo kandidaturo napovedal pravosodni minister Michael Gove. Johnson in Gove sta skupaj vodila kampanjo za izstop iz Unije in pričakovano je bilo, da se bosta skupaj podala v bitko za vodstvo vlade. Gove velja za ostrejšega skeptika kot Johnson in z razpadom skupne kandidature je Johnson začel hitro izgubljati podporo desnice. Z Johnsonovim umikom je prva favoritinja za Cameronovega naslednika postala notranja ministrica Theresa May. Ta velja za evroskeptičarko in nasprotnico prostega priseljevanja, napovedala pa je tudi odstop od dosedanje varčevalne politike.

Tudi v Bruslju agendo narekuje britanski referendum. Evropska komisija je predstavila proračun za leto 2017. Ta bi moral biti znan že maja, a je bila predstavitev prestavljena zaradi referenduma. Proračun predvideva 157 milijard porabe, tri četrtine tega za kmetijsko in regionalno politiko. Izplačila članicam se bodo zmanjšala za 9 milijard, saj države lansko leto niso uspele porabiti predvidenih sredstev. Sredstva za razvoj bodo tudi postavka, ki se utegne najbolj znižati po izstopu Velike Britanije iz zveze. Ta je neto plačnica in pokrije 15 odstotkov proračuna. Močno pa se krepijo sredstva, namenjena spopadanju z migrantsko krizo. Ta bodo znašala nekaj več kot pet milijard evrov, dvakrat več kot letos.

Španska davčna uprava je izvedla racijo v Googlovih prostorih v Madridu. Gre za zadnjo izmed številnih Googlovih težav z evropskimi državami glede plačevanja davkov. Podobna preiskava je pred enim mesecem potekala tudi v Parizu, poleg tega pa je Google v sporu tudi z Evropsko komisijo, ki ga obtožuje zlorabe monopolnega položaja. Google oziroma njegovo matično podjetje Alphabet večino svojih dobičkov knjiži na Irskem, kjer so davki na kapitalski donos med najnižjimi na svetu.

Svet Evropske unije je za pol leta podaljšal gospodarske sankcije proti Rusiji, ki so bile uvedene zaradi konflikta v Ukrajini. Končanje sankcij, ki bi se iztekle konec julija, je bilo pogojeno z uveljavitvijo Minskega mirovnega sporazuma in zmanjšanjem ruske vloge v konfliktu na vzhodu Ukrajine. Po besedah evropskih diplomatov se to ni zgodilo.

Grški parlament je podprl prodajo pristanišča v Pireju kitajskemu državnemu podjetju Cosco. V četrtek je kitajsko podjetje ostro protestiralo proti predlogu, ki je bil v sredo predložen parlamentu. Po njihovih besedah je predlog vlade in državne družbe za privatizacijo kršil dogovor, podpisan aprila, zaradi česar so zagrozili, da odstopajo od posla. Zaradi teh groženj je vlada umaknila svoj predlog in ugodila Coscu. Pritisk na vlado je bil še posebno močan zato, ker premier Cipras danes potuje na obisk v Peking, kjer bo poskušal pritegniti še dodatne kitajske investicije. Cosco bo za dvotretjinski delež v pirejskem pristanišču plačal 386 milijonov evrov, poleg tega pa bo razvoj vložil še dodatnih 350 milijonov evrov.

Predsednik uprave Slovenskega državnega holdinga Marko Jazbec je napovedal odstop s položaja. Prav tako je SDH z dnevnega reda skupščine Luke Koper umaknil točko, pod katero bi potekala zamenjava nadzornikov družbe. Poteza je odziv na burni odziv javnosti proti nameravani zamenjavi nadzornikov Luke Koper in domnevnim načrtom privatizacije Luke. Delavci Luke so tako protest pred podjetjem organizirali že prejšnji teden, sledil je torkov protest v Kopru. Danes pa so delavci prekinili delovni proces in z mehanizacijo zablokirali vse vhode v Luko in s tem ves vhodni promet.

Jazbečev odstop je nepričakovan. Še včeraj pozno zvečer se je sestal nadzorni svet Slovenskega državnega Holdinga in potrdil predlog uprave za zamenjavo nadzornikov Luke. Strinjali so se tudi z utemeljitvijo uprave za to odločitev. Po mnenju nadzornikov SDH namreč Luka ni vložila zadostnih naporov za zmanjšanje stroškov in povečanje produktivnosti. Manj prepričljivi pa so bili včeraj predstavniki SDH na zasedanju odbora za nadzor javnih financ, kjer so pred poslanci svoje mnenje soočili s predsednico nadzornega sveta Luke Koper Alenko Žnidaršič Kranjc. Ta je povedala, da je padec prihodkov v obdobju do leta 2020 posledica gradbenih del, s katerimi se Luka pripravlja na povečanje prometa, ki ga bo prinesla izgradnja drugega tira. Predstavniki SDH in ministrstev za infrastrukturo ter gospodarstvo so v zadnjih tednih utemeljitve za menjavo nadzornikov večkrat zamenjali, vsaj dvakrat so pri tem uporabili tudi neresnične podatke.

Ob robu tega dogajanja je na včerajšnji seji vlada sprejela program razvoja Luke Koper do leta 2020. Ta predvideva 290 milijonov investicij. S tem bo Luka povečala dolžino ladijskih privezov na kontejnerskem in avtomobilskem pomolu.  Poleg tega je predvidena tudi poglobitev pristanišča in začetek gradnje drugega terminala za avtomobilsko pretovarjanje.

Arbitražno sodišče v Haagu, ki določa mejo med Slovenijo in Hrvaško, je sporočilo, da namerava nadaljevati z delom. V izjavi so zapisali, da je Slovenija z dogovarjanjem med slovenskim arbitrom in agentko kršila pravila arbitraže, a te kršitve niso bile tako hude, da bi Hrvaška lahko izstopila iz postopka arbitraže. V Zagrebu so v odzivu na odločitev sodišča povedali, da v arbitraži ne nameravajo sodelovati. Povedali so, da je sodišče zamudilo priložnost, da bi vrnilo zaupanje v neodvisnost in nepristranskost lastnega dela in mednarodnega arbitražnega sodišča nasploh. Odločitev sodišča so podprli v Bruslju, kjer so izrazili pričakovanje, da bosta obe strani spoštovali odločitev sodišča, da bi dosegli trajno rešitev mejnega spora. Zunanji minister Karl Erjavec je zaradi zapleta z arbitražo premierju Cerarju ponudil odstop.