OFF za CHILLe

OFF za CHILLe

Aktualno-politična novica
5. 9. 2016 - 15.00
 / OFF

Današanji informativni OFF program začenjamo v Braziliji. Na nedeljskih prostestih proti aktualnemu predsedniku Michelu Temerju se je v mestu Sao Paulo zbralo okoli 50.000 ljudi, po ocenah organizatorjev pa je ta številka znašala še enkrat toliko. Sočasno so podobni protesti potekali tudi v drugih mestih po državi, vendar v precej manjšem številu. Gre za peti protest v zadnjih šestih dneh, potem ko je brazilski senat izglasoval odstranitev dosedanje predsednice Dilme Rousseff zaradi obtožb o nepravilnem upravljanju s proračunskimi sredstvi. Temer, ki je z odstavitvijo predsednice stopil na njeno mesto, se zaradi tega političnega manevra sooča z ljudskim gnevom, dodatno pa državljane razburjajo obtožbe o korupciji znotraj ministrskih vrst.

Aktualna oblast na proteste odgovarja z represijo. Na včerajšnjem zborovanju v Sao Paolu naj bi policija s solzivcem napadla protestnike na postaji podzemne želznice, prav tako očividci pričajo o policijski uporabi gumijastih nabojev. Nove proteste se pričakuje v sredo, ko v državi obeležujejo Dan neodvisnosti. Fronta Ljudska Brazilija in Fronta Ljudi brez strahu, ki sta skupaj organizirali nedeljske proteste, pa sta proteste napovedali tudi za prihajajoči četrtek.

Ostajamo v Latinski Ameriki. V mestu Santiago, prestolnici Čila, se nadaljujejo protesti proti visokošolskemu izbraževalemu sistemu, ki peha vse več študentov v revščino. Čilski študentje v pogostih primerih svoje šolnine financirajo preko državno podprtega sistema posojil, ki ga je aktualna vlada podedovala od neoliberalnega režima Augusta Pinocheta. Ta namreč študentom iz socialno šibkejših okolij omogoča najeti posojilo od zasebnih bank, poroštvo pa nudi država. Takšen sistem je rezultiral v sistemu dolga, ki po izjavah Čilske konfedracije študentov bremeni skoraj milijon družin, pogosto pa njegovo odplačevanje traja tudi do 25 let. Po masovnih protestih v letu 2011 je čilskim študentom uspelo, da je aktualni predsednik v zakonodajni proces uvedel reformo, ki bi nadomestila sistem zadolževanja z bolj dostopnim šolstvom. Ta naj bi bil po prvotnih obljubah uveljavljen že lansko leto, zaradi nevključenosti v odločevalski proces pa ponovni val študentskih protestov traja od začetka letošnjega julija.

Na Kitajsko. V mestu Hangzhou se je začelo srečanje največjih in najbolj debelih - G20. Pred samim uradnim začetkom sestanka voditeljev najmočnejših držav je Kitajska vlada ratificirala pariški sporazum o zmanjševanju toplogrednih plinov, katerega namen je omejiti raven globalnega segrevanja. Kitajski zavezi je sledil tudi ameriški predsednik Barack Obama, ki naj bi tako kot njegov kitajski kolega Xi JinPing, že poslal načrt za pridružitev sporazumu generalnemu sekretarju OZN Ban Ki-moonu. Dvajset najmočnejših držav naj bi sicer bilo zaslužnih za 80 odstotkov globalnih izpustov toplogrednih plinov, od tega sta za polovico deleža odgovorni Kitajska in ZDA.

Na sestanku najvažnejših državnikov je potekalo tudi srečanje ameriškega zunanjega ministra Johna Kerryja in njegovega ustreznika na ruski strani Sergeja Lavrova. Ministra sta nadaljevala pogovore o vojaškem posredovanju obeh držav v Siriji s ciljem vsaj začasne prekinitve ognja, vendar do dogovora ni prišlo. Gre že za drugo neuspešno srečanje državnikov v zadnjih dveh tednih. Ameriško zunanje ministrstvo razlogov za neuspeh ne deli, medtem ko ruska stran zatrjuje, da pri prekinitvi ognja ne bo sodelovala, dokler bodo ZDA in njene zaveznice na Bližnjem vzhodu podpirale organizacije, ki so povezane z islamističnimi skupinami.

Medtem iz Sirije poročajo o novih spopadih. Režimske sile so ponovno začele intenzivno napadati upornike v mestu Alepo. V spopadih konec tedna je vojakom Bašarja al Asada uspelo ponovno prevzeti nadzor nad vojaškim kompleksom na jugu mesta, zaradi česar je bil prekinjen dostop dobrin do več vzhodnih soseščin, ki so pod nadzorom upornikov. Prav tako iz države poročajo o petih bombnih napadih v območjih mest Tartus, Homs, v predmestju Damaska in v mestu Hasaka. Slednje leži na severnovzhodnem delu države in je pod upravo kurdskih sil, za tamkajšni napad pa je odgovornost prevzela Islamska država.

Zaključujemo v Evropi. Večje število tovornjakarjev in nekaj sto udeležencev protestov je protestno zaprlo avtocestni vhod v mesto Calais. Razlog za demonstracije je zahteva lokalnega prebivalstva, da se zapre begunsko taborišče, znano pod imenom Džungla, ki se nahaja v bližini mesta. Popolno zaprtje taborišča, v katerem naj bi domovalo okoli 7000 beguncev, je že napovedal francoski notranji minister Bernard Cazeneuve.

Slovenska demokratska stranka je vložila interpelacijo proti ministrici za zdravstvo Milojki Kolar Celarc in s tem prehitela Novo Slovenijo, ki je interpelacijo napovedala že prejšnji teden. V Novi Sloveniji niso utegnili dovolj hitro zbrati desetih poslanskih podpisov, potrebnih za interpelacijo. Podobno kot NSi tudi SDS ministrici očita, da ni pripravila celostne zdravstvene reforme, s katero bi rešili finančne težave zdravstvenega sektorja. SDS kot probleme slovenskega zdravstvenega sistema našteva še dolge čakalne dobe, pomanjkanje dialoga med deležniki, nezadostno reševanje korupcije in politično kadrovanje na škodo bolnikov. A kot smo na Radiu Študent poročali prejšnji teden, je zdravstvena reforma spisana predvsem po meri zavarovalniškega sektorja.

facebook twitter rss

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness