Hamas je v obvestilu za javnost sporočil, da je razpustil administrativni odbor, zadolžen za upravo nad območjem Gaze. Preko tega odbora Hamas obvladuje območje Gaze od leta 2007, ko je po zmagi na parlamentarnih volitvah proti Fatahu prisilil sile, zveste Mahmudu Abasu, k zapustitvi enklave. Od takrat na Zahodnem bregu in v Gazi delujeta dve vzporedni upravi; Hamas in Fatah sta sicer leta 2014 sklenila dogovor o enotni vladi, vendar pa do sedaj ta ni uspela uveljaviti svojih odločitev na območju Gaze.

V sporočilu so predstavniki Hamasa zapisali, da naj ta vlada zopet prevzame svoje naloge tudi nad območjem Gaze in da naj se izvedejo splošne volitve. Hamasov poziv k enotni vladi prihaja po pogovorih z egiptovskimi mediatorji v Kairu, kjer so v zadnjih dneh potekali posamezni sestanki z delagacijami iz obeh glavnih palestinskih strank. Odločitev razpustitve administrativnega odbora s strani Hamasa sicer prihaja po obdobju daljših pritiskov z več strani; Abas je znižal prejemke vladnih uslužbencev in omejil dobavo elektrike v Gazi, oblast Abdela Fataha Al Sisija v Egiptu pa je močno omejila dobavo dobrin čez mejo. 

Nadaljujemo z orožarskimi posli. Katarski obrambni minister Khalid bin Mohammed al-Atijah in njegov britanski kolega Michael Fallon sta podpisala namero o katarskem nakupu 24 lovcev Typhoon. Kolikšna je vrednost nakupa, z britanskega obrambnega ministrstva niso sporočili, je pa že leta 2014 britanski orožarski gigant BAE s Katarjem sklenil pet milijard evrov vreden dogovor o dobavi 72 lovcev tega tipa. Med obema državama sicer že več let obstaja povečan enosmeren uvoz orožja in vojaške opreme. Od leta 2011, torej začetka množičnih protestov v arabskih državah, do 2016 je britanski uvoz malega orožja v Katar narasel z 2,5 milijona evrov na slabih 38 milijonov evrov.

Zadnji motiv za vojaške nakupe Katarja je nedavni diplomatski napad Savdske Arabije. Za širjenje svojega arzenala je katarski obrambni minister junija letos že podpisal pogodbo z ameriškim obrambnim zunanjim ministrom Rexom Tillersonom, o nakupu lovcev F-15 v vrednosti 10 milijard evrov, leta 2016 pa je Katar prav tako sklenil pogodbo o petmilijardnem nakupu 24 francoskih Dassault Rafale lovcev.

Največji kupec v regiji sicer še vedno ostaja Savdska Arabija.  Spomnimo, da je ameriški predsednik Donald Trump maja letos, dobra dva tedna pred prekinitvijo diplomatskih stikov več zalivskih držav s Katarjem, s savdskim kraljem Salmanom podpisal pogodbo o prodaji orožja in opreme v skupni vrednosti 92 milijard evrov. Tudi za britanske orožarje Savdska Arabija predstavlja ključnega kupca. Vrednost savdskih naročil je od leta 2015 namreč narasla na 4,25 milijarde evrov, glavni izvozni produkti pa so letala in bombe, ki so večinoma bili uporabljeni za namene savdskih bombardiranj Jemna. Britanski vladni uradniki so sicer za tekoče in naslednje leto razširili seznam prioritetnih trgov za orožarske posle s 35 na 46 držav. Poleg Savdske Arabije in Katarja si britanski orožarji obetajo dobičke še v Združenih arabskih emiratih, Bahrajnu, Egiptu in Turčiji. Več o britanski trgovini z orožjem na Bližnjem vzhodu v današnjem OFFsajdu ob peti uri.

Seveda pa orožje ni namenjeno zgolj skladiščenju. Turška vojska je na mejo s Sirijo poslala okrepitve. Skozi mesto Iskendrun, ki se nahaja v provinci Hataj, se je proti sirski meji odpravilo 80 vojaških vozil in tankov. Po sporočilih turške vojske bo konvoj okrepil že obstoječo turško prisotnost na meji, vendar pa je glede na pogajanja v Astani pričakovati tudi povečanje števila turških vojakov na območju sirske države. Na pogovorih so pretekli teden Rusija, Turčija in Iran sklenili dogovor o deeskalaciji konfliktov na več območjih v državi, ki so sicer pod večinskim nadzorom upornikov.

Za garant postopnega končanja spopadov med opozicijskimi skupinami in vladno vojsko naj bi skrbele prav te tri države. Po pisanju prorežimskega turškega časopisa Yeni Safak naj bi turška vojska skupaj z uporniki prevzela nadzor nad delom provnice Idlib ob turško-sirski meji. Povečana turška pristnost v Siriji pa ima očitno tudi agendo oslabitve moči kurdskih skupin v regiji. Turški obrambni minister Fikri Isik je namreč že julija javnosti sporočil možnost turške ofenzive na sirski Afrin, ki je pod nadzorom Kurdov.

Iraško vrhovno sodišče je ukazalo zadržanje referenduma o neodvisnosti regije Kurdistan. Ta naj bi se zgodil čez teden dni, ukaz sodišča pa pomeni suspenz vseh priprav na izvedbo. Sodniki odločitev upravičujejo z razlogom, češ da morajo preučiti pritožbe o neustavnosti tega referenduma. Te naj bi sodišču poslali trije poslanci iraškega parlamenta. Proti izvedbi referenduma se je že oglasil generalni sekretar Združenih narodov  Antonio Guterres, iz Irana pa so sporočili, da bi v primeru uresničitve neodvisne države Kurdistan prenehali veljati obstoječi varnostni in mejni dogovori z regionalno vlado. Za več o razmerah v iraškem Kurdistanu lahko prisluhnete posnetku zadnjega Kultivatorja.

Bangladeška policija je izdala ukaz, s katerim je omejila gibanje rohinškim beguncem na območja ob meji, ki jih je določila vlada. Po uradnih preštevanjih, ki so jih opravili Združeni narodi, naj bi v Bangladeš iz Mjanmara zaradi vojaških čistk rohinških vasi v zadnjem mesecu prešlo več kot 400.000 ljudi. Policija je v namen omejevanja gibanja pozvala lokalno prebivalstvo in voznike javnega prevoza, naj ne sprejemajo beguncev, prav tako so na glavnih tranzitnih poteh v državo postavili kontrolne točke. Bangladeška premierka Šejk Hasina je napovedala gradnjo 14.000 začasnih bivališč, ki naj bi bila zgrajena v naslednjih desetih dneh. Premierka je konec tedna tudi odletela na zasedanje Generalne skupščine Združenih narodov z namenom pridobitve dodatne pomoči in lobiranja za uvedbo mednarodnih sankcij proti mjanmarskim uradnikom.