Dresdensko tožilstvo v nemški zvezni državi Saška je zaprosilo za odpravo parlamentarne imunitete regionalne poslanke Frauke Petry. Ta je sopredsednica stranke Alternativa za Nemčijo, dalj časa pa je neuradno veljala tudi kot možna kandidatka stranke na jesenskih volitvah za mesto kanclerke, vendar je to možnost po sporu v stranki zavrnila. Razlog za zaprošeno odpravo imunitete so sumi kaznivega dejanja glede lažnivega pričanja. Leta 2014 naj bi Petry in njen strankarski kolega Carsten Hütter posredovala drugačne izkaze glede financiranja kampanije kandidatov stranke Alternativa za Nemčijo pred volitvami v saksonski parlament leta 2014. O odvzemu imunitete morajo odločati poslanci regionalnega parlamenta, pred katerimi se bo zagovarjala tudi poslanka Petry, vendar pa odločitve ne gre pričakovati v kratkem, saj se za parlamentarce obetajo poletne počitnice.

Evropski svet je še za eno leto podaljšal embargo na uvoz produktov iz Krima in izvoz iz Evrope na ta polotok. Ekonomske sankcije sicer veljajo predvsem za panoge transporta, energetike, telekomunikacij in turizma. Podaljšanje sankcije se nanašajo le na polotok Krim, Evropska unija pa ima uvedene tudi sankcije proti Rusiji, ki veljajo še do konca meseca julija. Glede na vire spletnega časnika Euractiv pa gre pričakovati, da se bodo po vsej verjetnosti tudi te podaljšale še za šest mesecev.

Čez Atlantik. Ameriško vrhovno sodišče je odločilo, da višji uradniki, ki so bili zaposleni v administraciji George Busha maljšega, ne morejo kazensko odgovarjati za nezakonita pridržanja ljudi muslimanske veroizpovedi v mesecih po napadu 9. Septembra 2001. V času po napadu na stavbi Svetovnega trgovinskega centra so namreč ameriške oblasti aretirale in pridržale več kot 750 ljudi brez ameriškega državljanstva, v nekaterih primerih zgolj na osnovi klica someščana na policijo. V tri do osemmesečnem pridržanju naj bi bili mnogi izmed njih podvrženi prebivanju v samici in pretepom, v nekaterih primerih pa so bili pridržani tudi deportirani ven iz Združenih držav Amerike.

Glasovanje vrhovnih sodnikov je rezultat tožbe šestih ljudi, ki so bili podvrženi tretmaju ameriških varnostnih organov, rezultat pa bi lahko imel precendenčno veljavo. Sodniki so glasovali 4 proti 2, v večinskem mnenju pa je sodnik Anthony Kenedy zapisal, citiramo, “tveganje osebne odgovornosti lahko povzroči pri uradnikih, da podvomijo o težkih vendar nujnih odločitvah, ki zadevajo politiko nacionalne varnosti”. Z takšno sodbo sodnikov sta se odgovornosti med drugimi rešila tudi nekdanji generalni tožilec John Ashcroft in vodja preiskovalnega urada FBI med leti 2001 in 2013 Robert Mueller. Slednji je bil s strani Pravosodnega ministrstva nedavno imenovan kot vodja preiskave glede ruskega sodelovanja v predsedniški kampaniji Donalda Trumpa.

Rusija je Združenim državam Amerike zagrozila, da bo vsa ameriška vojaška letala zahodno od reke Eufrat v Siriji obravnavala kot tarče. Po tej reki poteka meja med ozemljema Sirskih demokratičnih sil, ki jih podpirajo ZDA in sirskih vladnih sil. Prav tako je Rusija prekinila komunikacijo z ZDA, ki je bila namenjena preprečevanju nesporazumov in usklajevanju vojaških letov obeh držav nad ozemljem Sirije. Avstralska vojska je iz previdnosti začasno ustavila vse svoje lete nad Sirijo. Poteze Rusije prihajajo po tem, ko je ameriško letalstvo v nedeljo sestrelilo sirsko vladno letalo v bližini mesta Raka, za katero američani trdijo, da je bombardiralo blizu položajev upornikov, ki jih podpirajo ZDA.

Po poročanji kolumbijske vojske je levičarska skupina Narodna osvobodilna vojska ali krajše ELN ugrabila dva nizozemska novinarja. Skupina, ki naj bi štela približno 2000 članov, je po opustitvi oboroženega boja s strani FARCa največja oborožena organizacija v državi. Spomnimo, da je FARC že pristal na proces razorožitve v zameno za amnestijo, podobna mirovna pogajanja pa so že stekla med predstavniki državne oblasti in skupino ELN. Državni uradniki so v javnosti ELN že pozvali naj nizozemska državljana takoj izpusti, sicer bodo deležni povračilnih ukrepov, glede njihovega reševanja pa naj bi že stekla vojaška operacija.

Filipinska vojska je pojačala napade v mestu Marawi na otoku Mindanao. Spomnimo, da sta 23. maja islamistični skupini Maute in Abu Sajaf v ofenzivi prevzeli nadzor nad deli mesta, nakar je sledila razglasitev izrednega stanja na celotnem otoku. Maute sicer obstaja šele od leta 2013, medtem ko skupina Abu Sajaf bije boj za neodvisno provinco na Filipinih od leta 1991. Od zavzetja mesta Marawi, kontinuirani spopadi s filipinsko vojsko trajajo tako že dobrih pet tednov, po uradnih podatkih pa naj bi zahtevali 350 žrtev. Poleg pehote v spopadih sodeluje tudi filipinsko letalstvo z bombami, kar dodatno pripomore k večjemu številu civilnih žrtev in porušenih domov. Vojaško poveljništvo je javnosti sporočilo, da želijo še pred koncem Ramadana prevzeti nadzor nad celotnim mestom, saj se bojijo, da bi konec posta lahko za skupini pomenil dodatne okrepitve. Filipinska vojska in komunistični uporniki, ki prav tako delujejo v isti regiji, sta nedavno prekinili medsebojne spopade, kar vladi omogoča osredotočenje na boj proti islamističnim upornikom.

Ruska banka Sberbank je začela postopek za zaplembo skoraj 20-odstotnega deleža Mercatorja, ki je v lasti Agrokorjeve nizozemske družbe Agrokor B.V. Družba bo delež prodala konec meseca, da bo tako vsaj delno nadomestila izgube zaradi težav Agrokorja. Ta je namreč zastavil Mercator v zameno za posojilo pri Sberbanku. Zakon glede reševanja Agrokorja, ki ga je aprila sprejela hrvaška vlada, sicer onemogoča zaplembe deležev, a se po mnenju predstavnikov Sberbank to nanaša le na družbe v neposredni lasti Agrokorja in njegovih družb s sedežem na Hrvaškem. Agrokor B.V., ki ima v lasti skoraj petinski delež Mercatorja pa ima sedež na Nizozemskem in zato tega deleža zakon ne ščiti. Agrokor je sicer neposredno lastnik 69,5 odstotka Mercatorjaa, ta delež pa je zavarovan pred zaplembo po omenjenem zakonu.

Pobudniki referenduma o zakonu o drugem tiru so do sedaj zbrali 41.600 podpisov. Na današnji tiskovni konferenci so sporočili, da bodo nadaljevali z zbiranjem do četrtka, ko bo potekel razpisan rok. Več o namerah pobudnikov Vili Kovačič iz skupine Davkoplačevalci se ne damo.

Izjava.

Podporo refrendumu pa je nedavno umaknil hrbet tudi koprski župan Boris Popovič. Kje vidi razloge za njegov obrat, smo povprašali Kovačiča.

Izjava.

Prav tako pa se so proti vladnemu predlogu glede gradnje drugega tira organizirali v Združeni levici. V stranki so namreč pripravili novelo Zakona o drugem tiru. Kaj so v njej zapisali, pove poslanec Matej T. Vatovec.

Izjava.