Današnji informativni program začenjamo v Kolumbiji.  Tamkajšnji kongres je potrdil zakon o amnestiji. Ta bo pred pregonom zaščitil člane uporniških Revolucionarnih oboroženih sil Kolumbije ali krajše Farc, ki so zagrešili manjše zločine. Zakon o amnestiji, ki je del mirovnega sporazuma med kolumbijsko vlado in levičarskimi uporniki, ne bo veljal za vse tiste, ki so v času 52-letne vojne zagrešili večje zločine, vključujoč množične pokole, ugrabitve in spolno nasilje. Ti bodo obsojeni na alternativne kazni, ki bodo prispevale k očiščenju države posledic vojne. Število teh bo vlada v sodelovanju s Farcom določila do 31. januarja. Zakon se nanaša tudi člane kolumbijske vojske. V prihodnjih šestih mesecih pričakujejo, da bo okoli sedem tisoč upornikov odložilo orožje in se predalo oblastem.

Znanih pa je tudi več podrobnosti v zvezi z mirovnim sporazumom in prekinitvijo ognja na ozemlju Sirije, ki so ga podpisali predstavniki sirske vlade in nekatere skupine upornikov. Iz sporazuma so tako izključene Islamska država, kurdske skupine in Jabhat Fateh al-Sham, uporniška skupina, včasih znana pod imenom Fronta al-Nusra. Prekinitev ognja bo pričela veljati ob polnoči. Po besedah ruskega predsednika Vladimirja Putina so sprte strani pristale na pričetek mirovnih pogajanj, ki jih podpira tudi sirska opozicijska koalicija. Napovedal je tudi zmanjšano prisotnost ruskih oboroženih sil na ozemlju sirske države. K pogovorom o začetkih pogajanj, h katerim so do sedaj vključene Sirija, Rusija, Turčija in Iran, bodo povabili tudi predstavnike Egipta. V prihodnje želijo k pogovorom priključiti še več držav, omenjajo se Savdska Arabija, Katar in Irak.

Sudanski zakonodajalci so izglasovali ponovno uvedbo položaja premierja. To funkcijo so razveljavili, ko je leta 1989 z državnim udarom na predsedniško mesto prišel sedanji predsednik Omar al-Bašir. V takratnem udaru je Bašir s pomočjo islamističnega vodje Hasana al-Turabija stmoglavil takratnega premierja Sadiqa al-Mahdija. Ponovna uvedba funkcije premierja je prva izmed ustavnih reform, ki se bodo zgodile kot rezultat dokumenta, nastalega na podlagi enoletnih pogajanj med vlado in opozicijskimi skupinami. Med drugim naj bi se tako povečalo tudi število poslanskih sedežev. Moč premierja bo navkljub vsemu ostala okrnjena, imenovanje in odpuščanje ministrov namreč še vedno ostaja v pristojnosti predsednika.   

Romunska socialdemokratska stranka je predlagala novega kandidata za premierja. Tokrat je to Sorin Grindeanu, bivši minister za komunikacijo. Socialdemokrati in njihov predsednik Liviu Dragnea, ki na mesto premierja zaradi kazenske obsodbe v zvezi z prirejanjem rezultatov referenduma leta 2012 ne sme kandidirati, so novega kandidata predlagali po torkovi zavrnitvi Sevil Shhaideh. Le-to naj bi predsednik zavrnil zaradi pomanjkanja izkušenj in podpore, ki jo je njen mož izrazil Asadovem režimu v Siriji.

Mednarodni blok končujemo z orožarsko trgovino. Raziskovalni organ ameriškega Kongresa Congressional Research Service je izdal poročilo o globalni prodaji konvencionalnega orožja med leti 2008 in 2015. Ugotovitve poročila za leto 2015 pričajo, da je vrednost sklenjenih prodajnih dogovorov znašala nekaj več kot 76 milijard evrov, kar je slabih deset milijard manj kot predlani. Navkljub celokupnemu zmanjšanju pa je glede na preteklo leto narasla prodaja največjih držav izvoznic. Polovico vseh dogovorov o prodaji so sklenile Združene države Amerike, njihova vrednost pa se je s slabih 34 in pol milijard v letu 2014 dvignila na 39 in pol milijarde evrov v lanskem letu. Največji skok v sklenjenih pogodbah beleži Francija, ki je v letu 2014 sklenila pogodbe v skupni vrednosti 5 in pol milijarde evrov, ta številka pa je lansko leto znašala 14 in pol milijarde evrov. Do nedavnega druga največja izvoznica orožja Rusija je zaradi francoske prodaje padla na tretje mesto in je v letu 2015 zabeležila 10,6 milijarde evrov sklenjenih poslov.

Poročilo je bilo osredotočeno na prodajo orožja tako imenovanim državam v razvoju, s katerimi naj bi prodajalci sklenili nekaj več kot 80 odstotkov vseh prodajnih poslov. Daleč največji kupec orožja v razdobju med leti 2008 in 2015 je bila Savdska Arabija, ki je za ta namen porabila 89,3 milijarde evrov, v zadnjih treh letih pa so predvsem narasli orožarski nakupi Egipta, Iraka in Katarja. Slednji je v lanskem tudi sklenil največ pogodb o nakupih, in sicer v skupni vrednosti 17 in pol milijarde evrov.

Svetovalnica za migrante je na včerajšnji tiskovni konferenci napovedala ovadbo zoper Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije zaradi nepravilnega izplačevanja nadomestil zaradi bolniške odsotnosti. Ta je namreč v primerih, ko podatkov o plačni osnovi ni uspel pridobiti od delodajalca, delavca ali ustreznih organov, za izračun nadomestila vzel institut zajamčene plače, ki pa od leta 2013 ne obstaja več. Višina zajamčene plače sicer znaša 237,73, medtem ko znesek minimalne plače znaša 734,15 evra. Da takšna odločitev ni v skladu s pravnim redom, je v sodbi odločilo tudi Višje delovno in socialno sodišče. Več Goran Lukič s Svetovalnice za migrante.

Izjava

Na vprašanje, koliko je bilo primerov, ko je bila za izračun osnove uporabljena zajamčena plača, na zavodu ne odgovarjajo. Proti njim pa so zaradi nepravilnosti v izračunih v svetovalnici napovedali ovadbo. Za današnji OFF zaključi Lukič.

Izjava

OFF sta pripravila Jošt in vajenka Rina.