V Španiji so potekale predčasne parlamentarne volitve, že druge v zadnjega pol leta. Po zadnjih stranke niso uspele sestaviti vladne koalicije in tudi sedaj pogajanja ne bodo dosti lažja. Rezultati so namreč podobni kot prej. Ponovno je največ glasov dobila desnosredinska Ljudska stranka premierja Mariana Rajoya, ki je pridobila dodatnih 14 sedežev v parlamentu, a še vedno precej manj od večine. Na drugem mestu so socialdemokrati, ki so izgubili pet mest, sledi pa levičarski Podemos. Največ je izgubil neoliberalni Ciudadanos, ki ima sedaj 32 sedežev, osem manj kot prej. Majhne spremembe ne spremenijo razmerja moči med strankami. Premier Mariano Rajoy (Mariano Rahoj) je povedal, da zahteva prvo priložnost za sestavo vlade. Povedal je tudi, da bi si v vladi želel socialdemokrate za veliko koalicijo.

Evropski voditelji danes na srečanju v Berlinu poskušajo najti skupni odziv na rezultat britanskega referenduma. Med vikendom so se v Berlinu že srečali zunanji ministri šestih ustanovnih članic povezave, ki so se strinjali, da bi Velika Britanija morala čimprej začeti postopke za izstop. Enakega mnenja je tudi predsednik komisije Jean Claude Juncker, ki je povedal, da je zavlačevanje nedopustno in da Britanija ne more imeti ostalih članic za talca. Drugačen ton pa je izbral predsednik komisije Donald Tusk, ki je povedal, da ni potrebe po hitenju. Očitno je enakega mnenja tudi nemška kanclerka, ki je namignila, da ne nasprotuje Cameronovi nameri, da se pogajanja o izstopu začnejo jeseni pod novo britansko vlado.

Zaradi rezultatov referenduma se v Veliki Britaniji v obeh največjih strankah dogaja boj za vodstvo strank. V laburistični stranki več ključnih članov parlamenta zahteva odstop vodje stranke Jeremyja Corbyna.  V nedeljo je odstopilo enajst od tridesetih članov vlade v senci. Predvidoma ta teden bo med laburističnimi člani parlamenta potekalo glasovanje o nezupnici Corbynu. Če bo izglasovana, bodo potekale nove strankarske volitve med celotnim članstvom. Corbyn je že napovedal, da bo v primeru nezaupnice ponovno kandidiral. Parlamentarci sicer nikdar niso podpirali Corbyna, ki je bil izvoljen predvsem zaradi spremenjenih pravil laburistične stranke, ki so dala volilno pravico vsemu članstvu stranke. Z možnostjo novih volitev so dediči premiera Blaira pospešili svoje načrte za odstranitev Corbyna, o katerih se je govorilo že dalj časa.

Nadaljujemo v Nemčiji. V tamkajšnjem parlamentu je koalicija pod vodstvom Krščanske demokratske stranke sprejela zakonodajo, ki prepoveduje tehniko hidravličnega drobljenja pri pridobivanju zemeljskega plina iz skrilavca. Prepoved velja za komercialne namene, medtem ko v znanstvene ostaja, prav tako je predvideno revidiranje zakonodaje po petih letih. Čeprav koalicija trdi, da je sprejem zakona uspeh, naravovarstveniki opozarjajo, da sprejeti ukrepi niso dovolj.

Izrael in Turčija sta v Rimu dosegla dogovor o normalizaciji odnosov in vzajemni vzpostavitvi veleposlaništev. Ti so bili prekinjeni leta 2010 po napadu izraelskih komandosov na turški ladji, ki sta poskušali pripeljati humanitarno pomoč v Gazo. Izrael bo družinam desetih ubitih aktivistov plačal 20 milijonov dolarjev odškodnine, Turčija pa bo v zameno opustila sodne postopke proti izraelskim vojakom. Turčija bo humanitarno pomoč v Gazo lahko dostavljala prek izraelskega pristanišča v Ašdodu, v Gazi naj bi zgradila tudi bolnišnico, elektrarno in napravo za razsoljevanje vode. Hkrati dogovor predvideva onemogočenje delovanja članov Hamasa v Turčiji. Normalizacija odnosov je predpogoj za sklenitev dogovorov glede dobave zemeljskega plina. Izrael namreč išče kupce za novo izkoriščane zaloge. Na pogajanjih je v vlogi mediatorja sodeloval tudi ameriški zunanji minister John Kerry. Izraelski uradniki so omenili tudi, da se sedaj odpira možnost izvoza plina v Turčijo.

V Panami so odprli nov, razširjen prekop, ki povezuje Karibsko morje s Tihim oceanom. Nove zapornice omogočajo prehod več kot dvakrat večjih ladij kot v starem prekopu. Projekt, ki ga je Panama financirala sama, je stal nekaj več kot 2,8 milijarde evrov. To se lahko še precej podraži, saj so proizvajalci na sodišču podali zahteve za dodatne tri milijarde evrov. Stari prekop so leta 1914 zgradile ZDA in je bil vse do leta 1977 pod ameriško upravo.

Na Ministrstvu za finance so zanikali poročanje Radia Slovenija, da bo državni sekretar na ministrstvu Metod Dragonja zaradi uporabe neresničnih podatkov glede poslovanja Luke Koper odstopil s položaja. V petek je Dragonja priznal, da je na seji komisije za nadzor javnih financ navajal neaktualne podatke. A hkrati je postregel z novimi kritikami na račun Luke. Ta po njegovem že dlje časa “sistematično krši koncesijsko pogodbo z državo” ter nepregledno in neustrezno izkazuje vlaganja v javno infrastrukturo, zaradi česar bi se po njegovem mnenju moralo vmešati tudi računsko sodišče. Luko obtožuje tudi sistematičnega izogibanja plačilu davkov in prispevkov. V Luki Koper se čudijo, da je Dragonja omenjene nepravilnosti omenil šele sedaj, ko se je znašel na udaru zaradi uporabe napačnih podatkov.

Proti vladnim načrtom zamenjave nadzornikov Luke Koper bo jutri v Kopru potekal protestni shod pod sloganom “Vstala Primorska, vstani Slovenija”. Shod se začne ob 17-ih pred vhodom v Luko Koper.