Finska parlamentarna koalicija je razpadla, je javnosti sporočil premier Juha Sipila. Razlog za razpad je izglasovanje novega predsednika v eni od koalicijskih partneric Finci oziroma z njenim starim imenom - Pravi Finci. Na čelo slednjih je namreč stopil Jussi Halla-aho, ki je znan po svojih nacionalističnih stališčih in je oster zagovornik protimigrantske zakonodaje in izstopa iz Evropske unije. Na njegovo imenovanje so se negativno odzvali v obeh koalicijskih strankah, Sredinski stranki in Stranki narodne koalicije, ter javnosti sporočili, da nadaljnje sodelovanje med strankami ne bo mogoče. Do nedavnega je bil prvi Finec v stranki Fincev Timo Soini, ki je v vladi zasedal mesto zunanjega ministra in namestnika premierja, stranko pa je vodil celih 20 let. Premier Sipila je včeraj tudi že napovedal oddajo uradne prošnje finskemu predsedniku Sauli Niinistu, da ta podpiše razpustitev vlade.

S polno paro pa svoje delo opravlja nova makedonska vlada. Premier Zoran Zaev je za svoj prvi uradni obisk po nastopu oblasti izbral Bruselj. Makedonski premier se je tako včeraj v mestu, ki koncentrira večino evropskih političnih in vojaških institucij, srečal s predsednikom Evropskega sveta Donaldom Tuskom, vodjo zunanje političnih zadev Evropske unije Federico Mogherini in komisarjem za širitev Johannesom Hahnom. Cilj srečanja za Zaeva je, kot je povedal medijem, obnova priporočila s strani Evropske komisije za začetek priključitvenih pogajanj. Makedonija je to sicer že pridobila leta 2005, vendar so pogovori zastali. Zaev je tudi sporočil, da namerava njegova vlada zahtevane pogoje za obnovitev priporočila sprejeti do jeseni.

Poleg premierja Zorana Zeava sta v Bruselj z njim potovala še obrambna ministrica Radmila Šekerinska zunanji minister Nikola Dimitrov. Makedonska delegacija je poleg sestanka s političnim predstavništvom imela srečanje tudi z generalnim sekretarjem Nata Jensom Stoltenbergom. Makedonija je v preteklosti že bila blizu vstopa v severnoatlantski vojaški pakt, vendar je njen vstop blokirala Grčija, ki je zahtevala spremembo imena države. Po besedah Zaeva naj bi za bodočo vključitev v to vojaško zvezo obstajalo več opcij, ena od teh je vključitev pod imenom Nekdanja republika Jugoslavije Makedonija ali pa prejem vabila s strani Nata za vključitev s pogojem, da se spor z Grčijo glede imena reši vzporedno z ratifikacijo njenega članstva pri državah članicah.

Evropski parlamentarni odbor za ekonomske zadeve in monetarno politiko in odbor za pravne zadeve sta potrdila osnutek sprememb evropske zakonodaje, s katerimi bi bile korporacije zavezane k poročanju o izplačilih davkov po posameznih državah. Predlog sprememb direktive je javnosti dobro leto nazaj predstavila Evropska komisija, vendar pa je bil v poslanskih klopeh deležen določenih sprememb. K poročanju poslovnih rezultatov po posameznih državah bi še vedno bila zavezana vsa podjetja, katerih letni promet presega 750 milijonov evrov, vendar bi bila podjetja zavezana k enakemu poročanju o poslovanju tako zunaj kot znotraj Evropske unije. Več pojasni Maruša Babnik z organizacije Ekvilib.

Izjava.

Tekom srečanja odborov pa so poslanci liberalne skupine ALDE predlagali amandma, po katerem podjetjem ne bi bilo treba poročati o davčnem poslovanju, če bi to škodilo njihovemu položaju na trgu. Več nevladnih organizacij je že opozorilo, da takšen amandma predstavlja pravno luknjo.

Izjava.

Izglasovani predlog sicer še ne predstavlja končne direktive. Dokument, ki so ga potrdili poslanci obeh odborov, bo poslan na plenarno zasedanje v Evropski parlament. Če bo izglasovan, bo veljal kot predlog Evropskega parlamenta v usklajevanjih z Evropsko komisijo in Evropskim svetom.

Zaključujemo na drugi strani Atlantika. Panama je prekinila vse diplomatske stike s Tajvanom, v skupni izjavi Paname in Kitajske pa so zapisali, da obstaja zgolj ena Kitajska, katere neodtujljivi del je Tajvan. Slednji predstavlja po prebivalstvu najštevilčnejšo in gospodarsko najmočnejšo državo, ki ni članica Združenih narodov. V devetdesetih je to 23-milijonsko državo še priznavalo dobrih 30 držav, vendar pa se je zaradi vpliva Kitajske to število zmanjšalo na sedanjih 20 držav, katerih večina je iz Latinske Amerike. Kitajska namreč vzpostavitev diplomatskih stikov z drugimi državami pogojuje s prekinitvijo uradnih diplomatskih stikov s Tajvanom. Kitajska za Panamo predstavlja eno največjih uporabnic Panamskega kanala, prav tako pa je pomembna investitorka v tej državi. Kitajsko podjetje Landbridge Group je na primer leto dni nazaj kupilo največje panamsko pristanišče na otoku Margarita za 900 milijonov ameriških dolarjev in napovedalo njegovo obsežno razširitev. Da je odločitev za zamenjavo Tajvana s Kitajsko predvsem ekonomske narave, je v televizijskem nagovoru povedal tudi panamski predsednik Juan Carlos Varela, ki je poudaril, da stopa ekonomsko sodelovanje na nov nivo ter da je Kitajska prava smer za Panamo.