Islandija je po dveh mesecih dobila koalicijo za sestavo vlade. Vodja sredinske Neodvisne stranke, Bjarni Benediktsson, je naznanil, da bo njegova stranka vstopila v koalicijo z levosredinsko Stranko svetle prihodnosti in desnosredinsko stranko Preporod in predlagala parlamentu, naj razpiše referendum o članstvu Islandije v EU. Razglasitev je sledila neuspešnim poskusom Piratske stranke, da bi osnovala koalicijo z ostalimi strankami, nova koalicija pa prav tako zgolj za en sedež dosega parlamentarno večino. Predčasne parlamentarne volitve v oktobru, ki so potrojile število sedežev Piratske stranke, so bile razpisane kot posledica protestov proti takratnemu premierju in njegovega posledičnega odstopa zaradi pojava njegovega imena v panamskih dokumentih aprila lani.

Evropska komisija je predstavila nov predlog Uredbe za elektronsko zasebnost, ki razširja pravice do zaupnosti pogovorov, lokacij in ostalih metapodatkov tudi na uporabnike socialnih medijev in spletnih aplikacij. Podjetja, ki upravljajo s temi podatki, kot so Google, Facebook, WhatsApp in druga, bodo zavezana k pridobitvi izrecnega privoljenja uporabnika za morebitno prestrezanje in shranjevanje komunikacij in metapodatkov. Prav tako bodo morala pridobiti izrecno privolitev uporabnika, če bodo želela njegove podatke uporabljati za namene oglaševanja. V isti uredbi Evropska komisija poenostavlja obveze spletnih strani, da od uporabnika pridobijo dovoljenje za shranjevanje piškotkov na njegovem računalniku, in uvaja nove regulacije za oglaševalske klice. Več o predlogu uredbe pa v današnjem OFFsajdu ob peti uri.

Nemška vlada je potrdila okrepitev svojih vojaških enot, prisotnih v Maliju. V državo bo tako poslala 8 helikopterjev in 350 dodatnih vojakov. Vojaške enote bodo v državo poslane v okviru mirovne misije Združenih narodov, ki nadzoruje izvrševanje mirovnega dogovora, podpisanega leta 2015 med tuareškimi uporniki in malijsko vlado. V okviru dotične misije Združenih narodov deluje 15.000 vojakov, od tega jih je 1.000 nemških. Nemška vlada je dala tudi soglasje nadaljevanju misije v Severnem Iraku, kjer ima nastanjenih 150 pripadnikov svojih sil.

Ameriški mediji so se razpisali o poročilu, ki naj bi nakazovalo na povezave novoizvoljenega predsednika Donalda Trumpa z rusko oblastjo in obstoj sramotnih informacij o bodočem predsedniku v rokah ruskih obveščevalcev, ki bi jih ti lahko uporabljali za izsiljevanje. Morda bolj kot vsebina poročila, za katero tako obveščevalne službe kot mediji priznavajo, da je nepreverjena, pa je ključen izvor informacij. Avtor poročila je namreč anonimni zasebni svetovalec, bivši sodelavec britanskih obveščevalnih služb, ki naj bi informacije dobil po neznanih kanalih. Poročilo pa je sestavil po naročilu Trumpovih političnih nasprotnikov. Sprva naj bi mu za delo plačevali Trumpovi strankarski protikandidati, kasneje pa kampanja Hillary Clinton.

Mednarodni blok novic zaključujemo v Latinski Ameriki. Potem ko se je argentinska vlada Mauricia Macrija odločila, da ne bo podaljševala veljavnosti carine na izvoz nafte in njenih derivatov, naj bi bil prav tako dosežen dogovor med predstavniki energetskih podjetij in sindikati zaposlenih v panogi črpanja energentov. S slednjim naj bi se znižali stroški dela prek zmanjšanjih dodatkov, namen vlade pa je s serijo ukrepov pridobiti zunanje investicije za črpanje energentov v regiji Vaca Muerta na jugozahodnem delu države. Slednja velja za eno največjih svetovnih nahajališč nafte in zemeljskega plina v skrilavcu. Poleg že omenjene opustitve carine in nižjih stroškov dela bo do leta 2020 zagotovljena subvencionirana prodajna cena energentov. V infrastrukturo bo zaenkrat največ investiralo državno podjetje YPF, dejavnost okoljsko spornega hidravličnega drobljenja v regiji pa bodo po navedbah vlade pospešile tudi tuje energetske korporacije, kot so Chervon, Exxon, Shell in British Petroleum.

Generalni sekretar Sveta Evrope Thorbjørn Jagland je premierju Miru Cerarju ponovno poslal javno pismo, v katerem ga kot aprila lani opozarja, da morajo države pri obravnavanju migrantov upoštevati zagotovljene človekove pravice in svoboščine. Generalni sekretar izraža zaskrbljenost nad predlaganimi spremembami Zakona o tujcih, ki se nanašajo na vstop in zavrnitev beguncev, ter ponovno poudarja, naj se Slovenija za pravno pomoč pri spreminjanju zakonodaje obrne na posebnega predstavnika za begunce in migracije Sveta Evrope. Premier Cerar se lani za nasvet generalnega sekretarja sicer ni zmenil.

OFF sta pripravila Jošt in vajenka Neja.