Mehika je podelila politični azil od nedelje bivšemu bolivijskemu predsedniku Evu Moralesu. Po besedah mehiškega zunanjega ministra Marcela Ebrarda mu je bil status podeljen iz humanitarnih razlogov in zaradi izrednih razmer v Boliviji. Ker sta Moralesa k odstopu pozvali vojska in policija, nove volitve pa je moral razpisati po poročilu o domnevnih nepravilnostih na volitvah Organizacije ameriških držav, ki ima sedež v Washingtonu, je jasno, da bodo objektivni zgodovinarji dogodek morali zabeležiti kot še enega od državnih udarov v Južni Ameriki. Predsednik ZDA Donald Trump je pozdravil dogodek, "pomemben za demokracijo", podporo Moralesu pa so izrazili v Rusiji, Kitajski, Urugvaju, Argentini, Nikaragvi, Venezueli in na Kubi. Po tesni zmagi Moralesa v prvem krogu predsedniških volitev, so v Boliviji ulice napolnili protestniki, najprej tisti, ki Moralesu nasprotujejo, nato pa še njegovi podporniki. Ker so z njim odstopili tudi podpredsednik države, predsednici obeh domov parlamenta in prvi podpredsednik senata - vsi člani Moralesovega Gibanja za socializem - je naslednja v vrsti za prevzem predsedniške funkcije - vsaj v lastni interpretaciji zakonov - opozicijska senatorka in druga podpredsednica senata Jeanine Anez, a ni jasno, če bo imela tudi podporo parlamenta, saj ima tam večino še zmeraj Gibanje za socializem.

Izraelska vojska je ponoči v sodelovanju z notranjo varnostno službo Šin Bet izvedla napade na območju Gaze in ubila Bahuja Abuja al Ato, poveljnika brigad al Kuds, oboroženega krila Islamskega džihada, ki se bori proti izraelski okupaciji Palestine. V napadu na al Atov dom v Gazi je bila ubita tudi njegova žena. Izrael umor utemeljuje s tem, da naj bi al Ata onemogočal podpis sporazuma med Izraelom in Hamasom. Izraelske sile so izstrelile rakete tudi na bivališče Akrama Al Ajourija, še enega člana Islamskega džihada, in sicer v sirski prestolnici Damask. Akram Al Ajouri je preživel, ubili pa so njegovega sina in vnukinjo. Iz Gaze, kjer vlada Hamas, so odgovorili z raketnimi napadi čez mejo. Poleg izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja, ki se hoče kazati kot edini zmožen zagotoviti varnost Izraelcev, je napade podprl tudi njegov glavni konkurent za mesto predsednika vlade Benjamin Ganc. Ganc se po drugih letošnjih volitvah trudi sestaviti vladno koalicijo - nedavno je izjavil, da je pripravljen skleniti kompromis tudi z Netanjahujevo stranko Likud. 

Novela zakona o socialnovarstvenih prejemkih, s katero bi vlada ukinila dodatek za delovno aktivnost, po vetu Državnega sveta ni prestala glasovanja na odboru za delo. Za sprejem sklepa o ustreznosti predloga, ki bi dodatek za delo odvzel tistim, ki delajo, a ne zaslužijo dovolj za preživetje, je glasovalo šest članov odbora, proti jih je bilo pet. Da bi sklep prestal glasovanje, bi moral zbrati vsaj devet glasov, torej večino vseh v odboru za delo, ki ima 17 članov.

Izpolnjeni so vsi odložni pogoji za zaključek prodaje večinskega paketa delnic Intereurope Pošti Slovenije. Pošta bo tako za 72 odstotkov delnic Intereurope plačala slabih 29 milijonov evrov. Transakcija za nakup največje slovenske logistične skupine bo zaključena jutri. Nadzorni svet Intereurope je včeraj sicer razrešil predsednika uprave Ernesta Gortana, za začasnega predsenika pa imenovali dosedanjega člana uprave Marka Cegnarja. Pri Intereuropi so sporočili zgolj, da je pri razrešitvi šlo za "zamude pri uvajanju ustreznega sistema korporativnega upravljanja in ustreznega sistema odkrivanja in preprečevanja prevar". Spletni portal Siol pa po neuradnih virih poroča, da so razlogi za menjavo na vrhu družbe domnevni fiktivni računi v hčerinskih družbah Intereurope v višini 1,7 milijona evrov.

Pošta Slovenije nakup Intereurope, sicer dogovorjen že maja, dokončuje v času, ko poteka stavka zaposlenih v prometu. V prvem dnevu se je stavke udeležilo okrog 3500 zaposlenih, kar je skoraj dve tretjini zaposlenih v prometu. Sindikat poštnih delavcev, ki stavko organizira, zahteva spoštovanje dogovora, ki sta ga reprezentativna sindikata z upravo sklenila februarja in takrat zato preklicala napovedano stavko. Glavna zahteva je zvišanje plač za deset odstotkov in povečanje števila zaposlenih. Uprava in sindikat bosta za pogajalsko mizo znova sedla danes popoldne. 

V Ježici so se začela dela na projektu Mestne občine Ljubljana za izgradnjo manjkajočega dela kanalizacijskega sistema, vrednega 135 milijonov evrov. V neposredni bližini vodovarstvenega zajetja Kleče so jih pričakali kmetje, ki so s traktorji postavili barikade, a je gradbeno podjetje Gratel tokrat v spremstvu policije uspelo pripeljati svoje tovornjake. Lokacijo je obiskal tudi inšpektor, ki pa je - kot domnevno nepristojen - kmete napotil na ministrstvo za kmetijstvo. Povezovalni kanalizacijski kanal naj bi povezoval odpadne vode prebivalcev občine Medvode in Vodice s centralno čistilno napravo v Zalogu. Lokalno prebivalstvo gradnji nasprotuje zaradi domnevno nepravilne gradbene dokumentacije projekta in možnosti onesnaženja pitne vode.

Čez tri ure se bo na Prešernovem trgu zgodil protestni performans, naslovljen Pogreb naših umorjenih, namenjen dostojanstvenemu spominu na žrtve slovensko-hrvaškega šengenskega mejnega režima. Nazadnje je v petek v gozdu v Ilirski Bistrici od podhlajenosti in izčrpanosti umrl 20-letni begunec iz Sirije.