Venezuelski predsednik Nicolas Maduro je naznanil, da bodo za 72 ur zaprli mejo s Kolumbijo. Razlog naj bi bila preprečitev tihotapljenja denarja s strani mafijskih združb. Venezuela se v zadnjih mesecih sicer spopada s hiperinflacijo, ki je v 30 dneh povzročila 50 odstotni padec vrednosti valute. Bankovec za 100 venezualskih bolivarjev bo umaknjen iz obtoka, namesto njega pa bo v četrtek bankovec s to vrednostjo zamenjal kovanec. Natisnjenih bo šest novih bankovcev vrednosti med 500 in 20.000 bolivarjev, najvišji bankovec pa bo po novem vreden 5 ameriških dolarjev.

Novi tajski kralj Rama X. bo v znak milosti oprostil ali skrajšal kazni zapornikom. Število pomiloščenih bi se lahko povzpelo na 150 tisoč ljudi. Pomilostitve zapornikov so v tej azijski kraljevini sicer pogoste, saj jih je vsakoletno izvajal tudi njegov predhodnik - vendar ne v takem obsegu. Med pomiloščenimi bodo tudi politični zaporniki, ki so bili obsojeni zaradi razžalitev ali zgolj kritik tajskega monarha. Zaradi tovrstnih deliktov državljanom grozi tudi do 15 let zaporne kazni, saj velja kralj za nedotakljivega. Novi kralj pa sicer ne dosega priljubljenosti svojega predhodnika, ki je po 70 letih prestolovanja umrl oktobra letos. Z obzirom na to, da zaporniška populacija na Tajskem dosega nekaj več kot 320 tisoč zapornikov, je takšen obseg pomilostitev in skrajševanja kazni mogoče interpretiratu tudi kot prizadevanje kraljevine za dvig priljubljenosti novega kralja.

Nadaljujemo z evropskimi novicami. Države članice so dosegle dogovor o reformah, ki bi omogočile dvig carin na uvožene produkte - tiste, ki se v Evropski uniji prodajajo po dampinških cenah. Dogovori o reformah so potekali tri leta, nova ureditev pa je usmerjena predvsem proti Kitajski. Po besedah evropskih ministrov bodo spremembe pomagale evropskim proizvajalcem, ki nelojalne konkurence ne morejo dohitevati. Kitajska namreč materiale, kot so jeklo in premog, izvaža po subvencioniranih cenah. Te so nižje od tržnih, z njimi pa Evropejce močno prehiteva. Dogovor je potrebno razumeti tudi v luči kitajskih prizadevanj po pridobitvi statusa tržnega gospodarstva v okviru Svetovne trgovinske organizacije, ki pa mu EU nasprotuje. Novi status bi namreč izvozno moč Kitajske le še okrepil. Spremembe bo sicer moral potrditi še Evropski parlament.

Evropska unija bo zaradi kartelnega dogovarjanja oglobila podjetja Sony, Panasonic in Sanyo. Med leti 2004 in 2007 so korporacije namreč sodelovale v usklajenem in dogovorjenem dvigu cen svojih produktov, ki so mu botrovale višje cene kobalta na trgu. Kobalt je sicer eden ključnih materialov, ki sestavljajo baterije naprav. Vpletene strani so si izmenjevale informacije o okoliščinah na trgu in kršile zakone konkurenčnega trgovanja. Vsi tehnološki velikani so vpletenost priznali, skupaj pa bodo morali plačati 166 milijonov kazni. Sanyo bo prispeval 97, Panasonic 39, Sony pa 29 milijonov dolarjev. Zaradi priznanja so kazni tudi občutno nižje, globa pa naj bi služila kot vodilo za vse prihodnje kršitve.

Na Balkan! Srbski premier Aleksandar Vučić je po tem, ko je Hrvaška v petek onemogočila Srbiji, da bi v pristopnih pogajanjih odprla 26. poglavje, skrajšal svoj obisk v Bruslju. To poglavje zajema področje izobraževanja in kulture, med drugim pa naj bi bil razlog za hrvaško odločitev pomanjkanje učbenikov za otroke hrvaške manjšine v Srbiji. Vučić se je v ponedeljek srečal z evropsko vodjo za zunanje zadeve, Federico Mogherini, in jo pozval k vplivanju na hrvaška stališča. Aprila letos je namreč zaradi nasprotovanja hrvaških predstavnikov z dnevnega reda Evropskega sveta že bila umaknjena razprava o odpiranju poglavij o varnosti in zagotavljanju neodvisnega sodstva. Diplomatskim mahinacijam navkljub pa naj bi Srbija z Evropsko unijo na današnji konferenci odprla poglavji o javnih naročilih in znanstvenih raziskavah.

Po prejemu opozorila Mednarodnega denarnega sklada, da so plače njihovih veteranov preveč radodarne, Kosovo napoveduje spremembe pokojninske sheme za vojne veterane. Sklad je od leta 2009 glavni vir denarja, s katerim plačujejo veterane. Kosovska vlada mora zdaj pretehtati, kakšno reformo bodo izvedli. V smeri iskanja ustrezne reforme je bila v okviru vlade sestavljena delovna skupina. Od zadnje spremembe sheme plačevanja pokojnin je število registriranih veteranov, ki so do te pokojnine upravičeni, iz 12 tisoč naraslo na letošnjih 46 tisoč. Pokojnina znaša 170 evrov na mesec. Do sedaj je bilo v shemi za pokojnine namenjenih 25 miljonov evrov, v letu 2017 pa imajo za ta namen na voljo 50 miljonov evrov. Zaradi na novo registriranih veteranov naj bi stroški plačevanja pokojnin presegli 93 miljonov evrov. Ravno zato je bila kot ena izmed rešitev izpostavljena tudi poostritev pogojev, na podlagi katerih se določijo ustrezni prejemniki pokojnine. 

Na izredni seji državnega zbora so poslanci potrdili 2. januar kot dela prost dan. Predlog, ki so ga vložili v SMC, je poleg koalicije potrdila tudi Združena levica. Milan Brglez je poudaril, da je uvedba 2. januarja kot dela prostega dneva le vračanje ljudem tistega, kar jim je bilo odvzeto. Na Ministrstvu za gospodarstvo so izjavili, da bo dodaten dela prost dan preko povečanega turizma pozitivno vplival tudi na gospodarsko rast. Še lansko leto, ko je ponovno uvedbo 2. januarja kot dela prostega dneva predlagala Združena levica, je vlada svoje nasprotovanje utemeljevala prav z negativnimi gospodarskimi učinki. NSi, ki se je glasovanja vzdržala, je za dela prost dan predlagala 6. januar - krščanski praznik Svetih treh kraljev in veliki petek. Tako naj bi sledili ostalim evropskim državam, kjer sta ta praznika ponekod že dela prosta dneva. Proti predlogu so glasovali poslanci Slovenske demokratske stranke.

Danes ob petih bo v Središču Rotunda v Kopru potekala javna tribuna Tir za našo prihodnost, ki jo organizira Civilna fronta Vstala Primorska - Vstani Slovenija. Več, član organizacije Rok Parovel.

Izjava

Off sta pod budnim očesom Jošta pripravila vajenca Grega in Rina.