Pozno popoldne po srednjeevropskem času bo vojaška sodnica Denise Lind v ameriškem oporišču Fort Meade sporočila svojo odločitev glede krivde vojaka Bradleyja Manninga, ki je obtožen pomoči sovražniku zaradi posredovanja zaupnih podatkov WikiLeaksu. Na izrek morebitne kazni bo sicer treba počakati, saj se bo tozadevni postopek v primeru njegove krivde začel v sredo. Tožilstvo petindvajsetletnega nekdanjega vojaškega obveščevalca iz Bagdada v 21 točkah obtožnice poleg že omenjene pomoči sovražniku med drugim bremeni še vohunjenja, računalniške prevare in kraje državnih dokumentov. Manningu za nekatera dejanja, ki jih je priznal že pred začetkom procesa, grozi v najslabšem primeru 20 let zapora. Zanika pa, da bi pomagal sovražniku, za kar ga lahko doleti dosmrtni zapor.

Napadi na zapore, v katerih islamistični uporniki poskušajo osvoboditi svoje zaprte kolege, so postali pravi poletni hit. Več kot sto talibanskih upornikov je tako po zgledu svojih iraških somišljenikov napadlo zapor v provinci Kiber Paktunkva na severozahodu Pakistana in osvobodilo okoli 250 jetnikov, med njimi tudi pripadnike skupine Laškar e Džangvi, ki naj bi bila povezana z Al Kaido. Pot v totalno institucijo so si izborili preoblečeni v policijske uniforme ter z izdatno uporabo bomb in granat, sodelovala je tudi samomorilska četa. V spopadu z varnostnimi silami je bilo ubitih najmanj 12 ljudi, od tega štirje policisti.

Napad sovpada z volitvami za predsednika Pakistana. Zmaga se nasmiha poslovnežu Mammnunu Husainu iz vladajoče Pakistanske muslimanske lige premierja Navaza Šarifa. Njegovi podporniki upajo, da bo izvolitev pripomogla k večji vlogi juga države v zvezni politiki, v kateri sicer prevladujejo ljudje iz Šarifove baze v Pandžabu. Opozicijska Pakistanska ljudska stranka volitve bojkotira, saj se ne strinja s preložitvijo glasovanja s 6. avgusta na zgodnejši čas, ker je prvotni datum sovpadal s koncem ramadana. Poleg Husaina se tako za položaj, na katerega volijo poslanci štirih pokrajinskih skupščin in obeh domov parlamenta, poteguje še upokojeni sodnik vrhovnega sodišča Vadžihudin Ahmed iz tretje največje pakistanske stranke pod vodstvom zvezdnika kriketa Imrana Kana.

Palestinski in izraelski pogajalec sta z večerjo ob isti mizi v ameriškem State Departmentu po treh letih simbolično začela nov krog mirovnih pogajanj pod pokroviteljstvom jenkijev. Slednji so zatrdili, da sta se obe delegaciji zavezali, da se bosta pogajali najmanj devet mesecev, zunanji minister John Kerry pa je obe strani pozval, naj stremita k razumnemu kompromisu o težkih in zapletenih, čustvenih in simbolnih vprašanjih. Pogajanja bo usklajeval nekdanji posebni odposlanec Billa Clintona za Bližnji vzhod Martin Indyk. Izraelsko stran v Washingtonu zastopata nekdanja zunanja ministrica Cipi Livni in svetovalec premierja Benjamina Netanjahuja, Jicak Molčo, palestinsko pa pogajalec Sajeb Erekat in sodelavec predsednika Mahmuda Abasa Mohamed Štajeh.

In kaj bo pravzaprav tema pogajanj? Čeprav je State Department zaukazal popoln embargo na podrobnosti o vsebini pogajanj, je jasno, da problemi skozi celoten konflikt ostajajo isti: vprašanje razmejitve med Izraelom in bodočo palestinsko državo, status Jeruzalema, vprašanje izraelske varnosti in vrnitev palestinskih beguncev. Združene države naj bi si prizadevale, da najprej začnejo z lažjimi temami, pod čemer si predstavljajo mejo in varnost. Prejšnja pogajanja so sicer propadla, ko je Izrael nadaljeval gradnje na zasedenih ozemljih, tokrat pa se mudi prav njim in predvsem jenkijem. Septembra se v New Yorku začenja novo zasedanje Generalne skupščine Združenih narodov, ko lahko Palestinci zaprosijo za priznanje državnosti in članstvo v svetovni organizaciji ter spravijo Združene države v hudo zadrego, saj bodo morale vložiti veto v Varnostnem svetu.

V litvanski prestolnici se je odvila druga Parada ponosa. Kljub temu da je shod za pravice skupnosti LGBT v Vilni minil mirneje kot prvi pred letom dni, je okoli 500 aktivistom za pravice istospolno usmerjenih in predstavnikom spolnih manjšin družbo, kot je to v navadi, delalo podobno število nasprotnikov shoda. Navkljub policijski prisotnosti so jajca, ki so jih metali nasprotniki shoda, med drugim zadela tudi litvanskega poslanca Giedreja Purvaneckieneja in švedsko ministrico za zadeve Evropske unije Birgitte Ohlsson, ki sta se omenjenega shoda udeležila. Do večjih izgredov ni prišlo, a so zaradi manjših prekrškov vseeno aretirali 28 ljudi. Litva trenutno predseduje Evropski uniji. In vredno je omeniti, da v trenutno predsedujoči državi Evropske unije ustava določa, da je zakonska zveza lahko sklenjena le med moškim in žensko. V Litvi registracija istospolne partnerske zveze ni dovoljena.

Poleg vojaka Manninga je današnji dan za nadaljnjo usodo glede bivanja za rešetkami pomemben tudi za nekdanjega italijanskega premierja in medijskega mogotca Silvia Berlusconija. Kasacijsko sodišče v Rimu bo začelo odločanje o njegovi pritožbi na obsodbo v primeru Mediaset. Zaradi prirejanja računovodskih izkazov pri nakupu filmskih in televizijskih pravic v Združenih državah Amerike, s katerim se je njegovo podjetje v devetdesetih letih izognilo plačilu več milijonov evrov davka, je bil tako imenovani Vitez na nižjih sodiščih obsojen na štiri leta zapora, od tega tri leta pogojno, in na petletno prepoved opravljanja javnih funkcij. Ker je Berlusconi starejši od 70 let, bi lahko kazen po italijanski zakonodaji prestajal v hišnem priporu, vendar je že junaško napovedal, da bo v najslabšem primeru raje odšel za rešetke. Potrditev sodbe na prizivnem sodišču bi bila hud udarec za italijansko desnico in za vlado premierja Enrica Lette, katere ključni podpornik je Berlusconi.

Jutri je zadnji dan za oddajo dohodninske napovedi, če ste v preteklem davčnem letu prejeli manj kot 4.000 evrov dohodka. V tem primeru vam davčna uprava informativnega izračuna o odmeri dohodnine ni vročila. To lahko oziroma morate storiti sami najkasneje jutri do 18. ure. V nasprotnem primeru vam plačane akontacije dohodnine pobere država.

Začenja se mednarodni poletni festival Trnfest, ki ga že vrsto let prireja Kulturno-umetniško društvo France Prešeren v Trnovem. Preden preidemo na vsebino v teh vročih poletnih dneh za Ljubljano osvežujočega in dobrodošlega festivala, pa omenimo težave in dolgove, s katerimi se soočajo v društvu ter zaradi katerih naj bi bil letošnji Trnfest zadnji. Pojdimo na začetek. KUD France Prešeren je bil ustanovljen leta 1919 in je najstarejše še delujoče umetniško društvo v Sloveniji. KUD-ov program, kot ga poznamo sedaj, pa se izvaja od leta 1987. Zaradi enormnih dolgov društva, ki se gibljejo blizu pol milijona evrov, pa se ne le že nekaj časa govori, da bo letošnji festival zadnji, ampak je ogrožen celo sam obstoj KUD-a. Pojasnjuje Mojca Ocvirk, predstavnica Trnfest-a.

Izjava je dostopna v posnetku oddaje

KUD je že maja prodajal svojo nepremičnino na Karunovi, delno tudi zaradi dejstva, da je društvo letos bojda namerno izpadlo iz triletnega programskega financiranja Mestne občine Ljubljana. Čeprav je sprva kazalo, da bo stavbo za ceno dolgov odkupil MOL in hišo društvu oddajal, je MOL takrat zanjo ponudil borih 127 tisoč evrov, čeprav vrednost poslopja ocenjujejo na 800-900 tisoč evrov.

Izjava je dostopna v posnetku oddaje

Za konec še informativno-osvežilni podatki. V tej vročini si lahko telo in duha ne le zaradi vročine, ampak tudi duha moreče jalove politike, osvežite v kakšni od naših rek ali jezer. Nekaj predlogov. Najbližja destinacija za primeren izlet te vrste in z relativno nizkimi stroški je na primer jezero Črnava v Preddvoru pri Kranju. Temperatura tega sicer umetno zajezenega jezera je osvežilnih 22 stopinj Celzija. Lahko se odpravite tudi v od Ljubljane le uro vožnje oddaljeno Kostanjevico na Krki, kjer se lahko skulirate s 25-stopinjsko mlačno vodo. Tretja možnost je ponovno čakanje na ponovitev včerajšnjega neurja, pazite le, da vas ne sklatijo leteči strešniki.