Off zapiranja, pretepanja in fotografiranja

Off zapiranja, pretepanja in fotografiranja

Aktualno-politična novica
25. 7. 2013 - 14.00
 / OFF

V zaporih ameriške zvezne države Kolorado rešujejo problem duševno bolnih zapornikov na svojstven način. Poročilo, ki ga je izdala organizacija z imenom American Civil Liberties Union, razkriva, da sleherni dan v zaporih v Koloradu okoli 600 duševno prizadetih zapornikov preživi v samicah. Bivanje v tovrstnih celicah ponavadi traja 16 mesecev, in sicer 23 ur na dan. Uro, ki ostane, imajo zaporniki na voljo za vdihavanje svežega zraka. Tovrstna politika zaporov v Koloradu kaže na nerazumevanje stanja, v katerem so duševni bolniki. Osamitev in življenje v popolni temi njihovo stanje samo poslabšata, prihaja pa tudi do fizičnih posledic, kajti omenjeni zaporniki pogosto z glavami trkajo po vratih svojih celic. Poročilo ameriške agencije za državljanske pravice razkriva, da številni duševni bolniki pristanejo v zaporih zaradi racionalizacije sredstev tistih institucij, ki so v resnici namenjene obsojenim zločincem z omenjeno boleznijo. Denarja naj bi bilo manj, državna infrastruktura se slabša, privatni zapori, ki proizvajajo dobičke, pa se polnijo. Tudi z duševnimi bolniki.

Medtem ko ameriški žvižgač Edward Snowden še vedno prebiva nekje na tranzitnem predelu moskovskega letališča, iščejo Združene države Amerike vse razpoložljive možnosti za njegovo izročitev, bolj potiho pa seveda tudi za ugrabitev. Potem ko so ZDA Rusijo pozvale, naj jim Snowdna preprosto izročijo, se je oglasil predsednik ruskega sveta za človekove pravice Mihail Fedotov in dejal, da Snowdna sploh ni mogoče izročiti. Glede na mednarodne konvencije se namreč osebe, ki je zahtevala začasni politični azil, sploh ne more izročiti. Pragmatične Združene države, ki zakone seveda nadvse spoštujejo, so tako Rusijo milostno zaprosile, naj ubežnika ne izročijo, ampak preprosto vrnejo. Vse se da, če se hoče.

 

Parlamentarne volitve se ob koncu leta obetajo v Avstraliji. Politični numenklaturi v deželi tam spodaj pa se želi priključiti tudi Julien Assange s svojo stranko WikiLeaks. Stranka bo na volitvah imela 7 kandidatov za mesta v zgornjem domu Senata, v katerem bi predstavljali avstralske zvezne države New South Wales, Victorio in Zahodno Avstralijo. Assange naj bi, po lastnih besedah, kandidiral v Victorii.

V neuradnih predvolilnih nastopih, ki se že odvijajo, se sicer avstralski politiki vrtijo predvsem okoli vprašanja imigracijske politike. Številna začasna taborišča, ki so jih zgradili v zadnjih desetih letih, pokajo po šivih, prosilcev za azil pa je vsak dan več. Medtem ko je avstralski minister za priseljevalno politiko Tony Burke obiskal taborišča v Papui Novi Gvineji in bil priča rezultatom aktualne politične struje, je glavni kandidat opozicije, le v imenu liberalec Tony Abbott pozval k vojaški rešitvi priseljevalnih problemov. Abbott želi na avstralske meje postaviti vojsko, ki bi imela tudi, kot pravi, samoobrambno pravico do streljanja na približajoče se azilantske čolne. Imigracijska politika v avstralski notranji politiki dosega populistične razsežnosti, podobne vprašanju Hrvaške v polpretekli zgodovini slovenskih parlamentarnih volitev.

 

V Egiptu so podporniki odstranjenega predsednika Mohameda Morsija dan po tem, ko je obrabni minister in poveljnik vojske Abdel Fatah al Sisi v znak nasprovanja nasilju pozval Egipčane na ulice, skušali zavzeti letališče v Luksorju. Egiptovske oblasti dvomljive legitimitete so nato na območje poslale policijo in vojsko. Slednja je s tanki in oklepniki zavzela ključne točke okoli letališča, muzejev, policijskih poslopij in hotelov. Muslimanska bratovščina in njeni podporniki so ob tem dejali, da bodo tako v Luksorju, ki velja za eno od turističnih središč države, kot drugod po Egiptu stopnjevali proteste proti vojaškemu udaru. Na drugi strani je sedanja oblast z začasnim predsednikom Adlijem Mansurjem na čelu napovedala, da bo vsako kršenje zakonov stogo kaznovano. Naj spomnimo, da je včeraj al Sisi pozval podpornike puča, naj v petek pridejo protestirat proti protestom podpornikov Muslimanske bratovščine, s čimer bi dobil legitimnost za soočenje s potencialnim nasiljem in terorizmom. Poziv je bil na strani islamistov razumljen kot napoved državljanske vojne in je še povečal uporniški naboj.

 

Evropska unija je podpisala ribiški sporazum z Marokom, ki omogoča predvsem španski ribiški floti prosto lovljenje rib in morskih sadežev na obali ob Zahodni Sahari. Narod Sahravijcev, katerega vojaško in politično krilo je Fronta Polisario, je že 40 let v nenehni vojni za svojo brezimno domovino - Zahodno Saharo. Kmalu za tem, ko so si v 70. letih preteklega stoletja priborili neodvisnost od Španije, sta to območje zasedla Maroko in Mavretanija. Slednjo so kmalu pregnali z oboroženim uporom, Maroko pa je nato zasedel še južni del priobalnega pasu. Evropska unija je Maroku plačala 40 milijonov evrov za razpolago omenjenega področja, ki v resnici pomeni novo špansko in s tem evropsko kolonijo. Spomnimo, da so maroške oblasti pred meseci skupini poslancev Evropskega parlamenta prepovedale ogled območja.

 

Taista organizacija, torej Evropska unija, bo po besedah voditelja Hezbolaha, Hasana Nasralaha zaradi svoje odločitve o uvrstitvi vojaškega krila libanonskega šiitskega gibanja Hezbolah na seznam terorističnih organizacij morala prevzeti odgovornost za morebiten napad Izraela na Libanon ali na gibanje samo. Zatrdil je, da odločitev Evropske unije gibanja ne bo zlomila. Zunanji ministri Evropske unije so se v Bruslju odločili, da vojaško krilo Hezbolaha uvrstijo na seznam terorističnih organizacij, ker je odgovorno za teroristične napade v Evropi, konkretno za lanski napad na izraelske turiste v Bolgariji, v katerem je bilo ubitih pet Izraelcev. Uvrstitev vojaškega krila Hezbolaha na teroristični seznam pomeni zamrznitev sredstev njegovim pripadnikom, a ukrepe bodo podrobno določile delovne skupine, ki začnejo delati že danes. Uradni Izrael odločitev veselo podpira.

 

V ukrajinski prestolnici Kijev so do iznakaženosti napadli aktivista ukrajinskega feminističnega gibanja Femen Viktorja Svjatskija. Iz gibaja so za napad okrivili ukrajinske in ruske varnostne službe. Do incidenta je prišlo pred prihajajočim obiskom ruskega predsednika Vladimirja Putina. Govorili smo s predstavnico gibanja Femen iz Kijeva.

Izjava je na voljo v posnetku.

 

V Novem mestu poteka 13. mednarodni festival dokumentarne fotografije z imenom Fotopub. Široko paleto dogajanja, interesantne goste in vse ostalo, kar ponuja dogajanje v Novem mestu, je za nas povzela Tanja Poličnik, ki skrbi za PR na omenjenem festivalu.

Izjava je na voljo v posnetku.

facebook twitter rss

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness