V Indiji so iz zaporniške bolnišnice izpustili aktivistko za človekove pravice, Irom Shamilo. Aktivistka, ki je bila poznana tudi pod psevdonimom maipurska železna dama, je bila zaradi protestiranja proti nasilju oblasti v Manipurju zaprta že od leta 2000. V Indiji namreč zakon o posebnih pooblastilih oboroženih sil dovoljuje, da lahko oblast nemire zatira tudi z izdatno uporabo sile. Shamila je sprožila svoj protest po uboju dveh otrok, ki ju je med tedanjimi protesti ustrelila vojska. Oblasti so jo obtožile poskusa samomora, ki po indijskem pravu sodi med kazniva dejanja. Irom Shamila je v zaporu zadnjih 14 let gladovno stavkala, vendar so jo oblasti pri življenju ohranjale preko prisilnega hranjenja.

Tajski vodja vojaške hunte Prayuth Chan-Ochan je bil s strani zakonodajne oblasti izvoljen za premierja. Izvolitev sicer ne preseneča, saj je vodja vojaške hunte de facto opravljal funkcijo premierja od prevzema oblasti z udarom 22. maja. Zakonodajna oblast, ki ga je izvolila na položaj, je bila izbrana s strani vladajoče hunte z novopečenim premierjem na čelu. V roku enega tedna čaka novo-starega premierja potrditev s strani tajskega kralja Bhumibola Adulyadeja, čemur bo sledilo imenovanje novih kadrov v svoj kabinet. Vodja hunte se bo medtem upokojil iz vojaških sil. Sprememba kariere naj bi bila del načrta oblikovanja nove vlade, ki jo bo domnevno vodil do volitev leta 2015. Te je kmalu tudi formalno potrjen premier sicer v preteklosti že obljubljal.

O nemirih poročajo tudi iz Pakistana, kjer že nekaj dni desettisočglava množica protestira proti tamkajšnjemu premireru Nawazu Sharifu. Protesti se dogajajo v pakistanskem glavnem mestu Islamabadu. Protestniki po pozivu opozicijskega voditelja Tahirja ul-Quadrija šotorijo okoli pakistanskega parlamenta. V zgradbo in iz nje je zato nemogoče vstopati oziroma izstopati. Navkljub vse večjemu pritisku protestnikov se Sharif in njegova vladajoča stranka ne želita umakniti z oblasti. Sporna naj bi bila predvsem njegova letošnja izvolitev, saj naj bi volitve bile prirejene. Oblast je okolico parlamenta razglasila za rdečo območje, v katerem velja prepoved zadrževanja, vendar so protestniki lastnoročno odstranili barikade in prostor zasedli. Demonstracije potekajo sicer mirno, vendar naj bi se že govorilo o vojaški intervenciji za njihovo končanje. Vojska je že pozvala protestnike k dialogu.

V Liberiji zaradi ebole prihaja do nasilnih protestov v glavnem mestu Monrovia. V zahodnem delu mesta je bila razglašena karantena, zato sta ga vojska in policija obkolili. Na potezo liberijskega predsednika Ellena Johnosona Sirleafa so se ogorčeno odzvali predvsem tamkajšnji meščani. Oblasti obtožujejo načrtne selitve okuženih ljudi z vseh koncev Liberije znotraj monrovijske karantene. Policija in vojska, ki nadzorujeta tamkajšnjo četrt v karanteni, sta proti izgrednikom uporabili solzivec in tudi strelno orožje. Karantena zavoljo svoje striktnosti sproža tudi številna etična vprašanja. Med drugim naj bi poleg pretirane uporabe nasilja prihajalo tudi do pomanjkanja hrane. Liberija je sicer med najbolj prizadetimi državami zaradi nedavnega izbruha smrtonosne ebole.

Južnoafriška država Botswana se je znašla na državnem sodišču, potem ko sta zapornika Dickson Tapela in Mbuso Piyezaradi iz Zimbabweja vložila tožbo proti politiki, ki tujim zapornikom odreka zdravilo za AIDS. Okužena ujetnika po informacijah nista edina. Enaka pričevanja podajajo tudi drugi jetniki. Zdravila si morajo financirati sami. Zaporne institucije zastonj poskrbijo samo za vsakdanje poškodbe. Odločitev ni sporna zgolj z etične perspektive, temveč tudi z biopolitičnega stališča. Onemogočanje zdravljenja namreč lajšajo širjenje bolezni med ostalimi zaporniki. Tožbo zapornikov je podprlo Botswansko omrežje za etiko, pravo in AIDS/HIV.     

Težave s prehrano imajo tudi v Rusiji. Zaradi prevelike vsebnosti mikrobov in bakterij v Moskvi namreč svoja vrata zapirajo štiri McDonaldsove restavracije. Restavracije hitre prehrane niso prestale higienskih pregledov, ki so jih ruske oblasti bojda rutinsko opravljale med 18. in 20. avgustom. Največji svetovni ponudnik hitre prehrane je že oznanil, da bodo v najkrajšem možnem času poskusili zaprte McDonaldse odpreti in nemoteno nadaljevati s poslovanjem. Ameriška korporacija pa se s težavami glede ustreznosti svojih proizvodov ne sooča le v Rusiji, pač pa tudi na Kitajskem in Japonskem tržišču, kjer še vedno odmeva škandal zaradi uporabe mesa po pretečenem roku v njihovih izdelkih.

Ameriški predsednik Barrack Obama je razkril, da so ZDA sprožile posebno operacijo, namenjeno reševanju vsem, ki so jih ugrabili pripadniki Islamske države. Obamova razkritja tajne operacije gre razumeti predvsem kot odziv na obglavlenje ugrabljenega ameriškega novinarja Jamesa Foleya. Informacije o poteku tajne operacije je potrdil tudi Pentagon. Ob tem so dodali, da je misija bila žal neuspešna, saj ugrabljenih ni bilo na predvidenem območju. Pentagon ni pojasnil, ali so v njihovo reševalno tajno misijo bili vključeni tudi kakšni drugi talci, poleg zgoraj omenjenega preminulega novinarja Foleya.

Zavezništvo Alenke Bratušek je izstopilo iz koalicijskih pogajanj. Stranka Mira Cerarja bo usklajevanje nadaljevala z Demokratično stranko upokojencev Slovenije in Socialnimi demokrati. Ker so osnovne zahteve bolj ali manj že določene, bodo predmet usklajevanj v naslednjih tednih zgolj podrobnosti. Danes lahko pričakujemo tudi zadnji osnutek koalicijske pogodbe, katere kadrovska razdelitev bo osnovana na petnajstih ministrstvih. Po sedanjih podatkih omenjene razdelitve bo Desus prevzel štiri ministrstva, SD pa tri. Poleg tega je potrjeno, da se bivši dekan Ekonomske fakultete Dušan Mramor strinja s svojo kandidaturo za finančnega ministra. Sam je to mesto že zasedal v času vlade Antona Ropa.