Združeno kraljestvo in Kanada sta uvedli sankcije proti beloruskemu predsedniku Aleksandru Lukašenku, njegovemu sinu in nekaj višjim uradnikom. Ti tako ne bodo smeli potovati v omenjeni državi, prav tako pa so jim zamrznili sredstva na tamkajšnjih bančnih računih. Dejanje predstavlja nadaljevanje izvajanja pritiska na Lukašenka, ki je julija zmagal na spornih volitvah, po katerih so po Belorusiji vzniknili protesti zoper predsednika, ki so jih spremljali policijsko nasilje in številne aretacije. Evropska unija skuša obdobje nestabilnosti izkoristiti v svoj prid s podporo Svetlani Tihanovski, novonastali figuri beloruske opozicije, s čimer bi Belorusijo spravili pod okrilje EU, predvsem pa stran od ruskega vpliva. Tako se je s Tihanovsko že srečal francoski predsednik Emmanuel Macron, nemška kanclerka Angela Merkel pa je tudi napovedala srečanje.

Evropska komisija bo danes predstavila poročilo o vladavini prava v državah članicah, ki v primeru kršitev sedmega člena pogodbe o Evropski uniji v skrajnem primeru predvideva odvzem glasovalnih pravic. Na tnalu sta predvsem Poljska in Madžarska, premier slednje, Viktor Orban, pa je zahteval odstop podpredsednice komisije, Vere Jourove, zaradi izjave o “bolni demokraciji”, ki naj bi vladala na Madžarskem. Prav tako je Madžarska prekinila vse politične stike z Jourovo, v spor pa se je vmešalo tudi družbeno omrežje Twitter, ki je brez pojasnila suspendiralo račun madžarske vlade.

Predsednica Evropske centralne banke, krajše ECB, Christine Lagarde, je najavila posnemanje inflacijske politike ameriške centralne banke, bolje znane pod kratico FED. Slednja cilja na dvoodstotno inflacijo, a je pripravljena začasno dopuščati tudi višjo stopnjo, kar v praksi pomeni, da ne bo pretirano omejevala obrestnih stopenj. S tovrstnimi ukrepi skušata centralni banki spodbuditi rast cen, ki v Evropi že več let ostajajo na bolj ali manj isti ravni, zaradi krčenja gospodarstva ob korona krizi pa je prišlo tudi do inverznega pojava, deflacije. Ta lahko vodi v tako imenovano deflacijsko spiralo, ko cene padajo, kupci pa v želji po ugodnejših dobrinah z nakupom odlašajo, kar povzroči dodaten padec cen in tako naprej. Nizka inflacija ali deflacija hkrati otežita vračanje kreditov. 

Spopadi v Gorskem Karabahu med azerbajdžanskimi silami in armenskimi borci za neodvisnost Karabaha se nadaljujejo. Armenija je obtožila Turčijo, da je turški lovec F-16 nad armenskim zračnim prostorom sestrelil njeno vojno letalo, kar Turčija zanika, izjavo pa je predsednik Rečep Tajip Erdogan označil za ceneno propagando. Armenski premier Nikol Pašinjan in predsednik Azerbajdžana Ilham Alijev sta na ruski državni televiziji zavrnila možnost pogovorov, dokler se spopadi nadaljujejo. Pašinjan je zatrdil, da Armenija Rusije zaenkrat ne namerava zaprositi za okrepitev vojnih zmogljivosti. Turški zunanji minister Mevlut Cavusoglu pa je izrazil pripravljenost Turčije za vojaško pomoč Azerbajdžanu, če bi jo ta zahteval. 

Izraelski parlament Kneset je potrdil zakon, ki prepoveduje protestiranje državljanom na lokacijah, več kot kilometer stran od njihovega prebivališča. Zakonodajalci sicer trdijo, da je ukrep namenjen zajezitvi širjenja COVID-a 19, a njegovi kritiki trdijo, da gre predvsem za poskus onemogočenja protestov pred rezidenco predsednika Benjamina Netanjahuja. Tam se namreč že več tednov zbira na tisoče demonstrantov, ki zahtevajo njegov odstop v luči korupcijskih afer, zaradi katerih se brani na sodišču.

Znanstvena redakcija sporoča:

Množična testiranja za covid-19 se prilagajajo porastu okužb po svetu. Na nekaterih univerzah v Združenem kraljestvu so začeli študente testirati skupinsko, kar v angleščini imenujejo “pooled testing”. Bris vzamejo vsakemu posebej, potem pa vzorce zmešajo in testirajo. Če je ta test pozitiven, potem testirajo tudi vsako osebo posebej, da odkrijejo, kdo je okužena oseba. Skupinska testiranja se izvajajo na osmih ljudeh naenkrat, zato so hitrejša in varčnejša, kot če bi testirali vsakega posebej. Tak tip testa izvajajo na univerzi Cambridge, kar omogoča, da so študenti testirani vsak teden, tudi če nimajo simptomov. Ameriška agencija za hrano in zdravila pa vseeno opozarja, da lahko skupinsko testiranje vodi v lažne negativne rezultate, ker je virusna RNA v takih vzorcih bolj razredčena.

Še ena novost pri testiranju je tudi uporaba števila CT pri diagnostiki, ki nam pove, koliko je testirana oseba sploh kužna. Standardni testi za novi koronavirus namreč delujejo tako, da se v laboratoriju pomnožuje virusni dedni material. Manj kot je virusne RNA v vzorcu, večkrat je treba ponoviti postopek pomnoževanja, da je izid verodostojen. Število teh ponovitev pa imenujemo število CT. Tako izid testa ne bi bil več samo pozitiven ali negativen, temveč bi nam pokazal tudi, v kakšni meri je oseba pozitivna.

Problem števila CT pa je, da je relativno, kar pomeni, da vsak stroj za tovrstno testiranje pokaže malce drugačno število CT. Seveda pa so številni zdravniki in zdravnice vseeno mnenja, da je kljub manjši natančnosti dobro, da imajo vsaj približno oceno, koliko je oseba kužna oziroma ali sploh ni kužna. Takšne informacije bi namreč lahko pomembno doprinesle k odrejanju karantene in sledenju množičnega širjenja.

Državni zbor je potrdil predlog zakona o zaprtju trgovin ob nedeljah in dela prostih dnevih, ki ga je predlagala Levica, v veljavo pa bo stopil 15 dni po objavi v uradnem listu. Še vedno pa bodo lahko obratovale trgovine na bencinskih servisih, ob mejnih prehodih, pristaniščih, na letališčih, ob bolnišnicah, avtobusnih in železniških postajah s površino do 200 kvadratnih metrov. Izjema bodo tudi manjše trgovine, v katerih bodo ob nedeljah lahko delali bodisi nosilci trgovinske dejavnosti bodisi dijaki, študentje ali upokojenci. V Sindikatu delavcev trgovine Slovenije, krajše SDTS, zakon pozdravljajo, a hkrati opozarjajo na problematičnost možnosti dela študentov in upokojencev. Več o tem generalni sekretar SDTS Ladi Rožič:

Izjava

Zakonu nasprotujejo v Trgovinski zbornici Slovenije, saj jih skrbi “upad prihodka in zmanjšanje gospodarske aktivnosti”, napovedali pa so tudi možnost ustavne presoje. O zaprtju se je sicer že davnega leta 2003 izreklo ljudstvo na referendumu, ko je prepoved obratovanja trgovin prejela 57-odstotno podporo. Poslanci pa so sprejeli tudi novelo Zakona o obrambi, ki vojakom omogoča služenje vojski tudi po dopolnjenem 45. letu starosti.

Vlada je potrdila predlog petega svežnja zakonov za omilitev posledic epidemije novega koronavirusa, ki ga tako čaka obravnava v državnem zboru. Zakon sicer podaljšuje subvencioniranje podjetij za čakanje na delo, a hkrati postavlja strožji pogoj za prejemek. Ta je sedaj postavljen na 20-odstotni upad prometa v primerjavi z lanskim letom, prejšnji sveženj pa je zahteval zgolj 10-odstotni upad. Zakon podaljšuje povračilo nadomestila plače podjetjem in temeljni mesečni dohodek za samozaposlene. Zaradi bolezni bo zaposleni lahko po novem brez zdravniškega potrdila z dela odsoten do tri dni.