Nekaj sto oboroženih proruskih separatistov je zavzelo stavbo regionalne vlade v Luhansku. Ukrajina je več kot očitno izgubila nadzor nad vzhodnim delom države, saj separatisti že od srede aprila zasedajo poslopja varnostnih služb v Luhansku. Ukrajinske oblasti zatrjujejo, da se separatistične akcije izvajajo pod taktirko Rusije, ta pa ostaja neodzivna na pozive Zahoda o umikih sil z ukrajinske meje. Evropska unija še vedno uveljavlja nove sankcije proti ruskim državnikom v obliki zamrznitve premoženj, vendar takšni ukrepi ostajajo brez posledic. Zato pa sta se Francija in Velika Britanija odločili, da z letalskimi preleti nad Poljsko in Litvo okrepijo prisotnost zveze NATO na njeni vzhodni meji.

Vojaška moč pa ni edini način, kako širiti svoj vpliv.  Mednarodni denarni sklad bo odločal o posojilu Ukrajini, ki v skupnem znaša 27 milijard evrov ob denarnem prispevku Združenih držav Amerike. Prvi paket posojil naj bi znašal od 14 do 18 milijard evrov, svoje usluge pa pogojujejo s strukturnimi reformami. Na pomisleke, da bi pogajanja o posojilih lahko neugodno vplivala na rusko-ukrajinske napetosti, ki dobivajo v zadnjem času vse bolj vojaško noto, denarni sklad odgovarja, da so vajeni dela v krizni razmerah.

Prvič po odhodu ameriške vojske iz Iraka tamkaj potekajo parlamentarne volitve. 22 milijonov Iračanov bo lahko  svoj glas oddalo enemu od 9000 kandidatov iz 276 strank. Svoje glasove je sicer že v začetku prispevalo kakšnih milijon pripadnikov vojaških sil, vendar se bo o zmagovalcu odločalo danes. Analitki v vrhu iraške politične elite ne pričakujejo sprememb, favorit za mesto premiera ostaja Nouri al-Maliki, ki naj bi po današnjih volitvah nastopil že tretji mandat. Volitve spremlja najobsežnejše nasilje zabeleženo po sektaških vojnah med suniti in šiiti v letih 2006 in 2008. Od začetka letošnjega leta je bilo v terorističnih napadih ubitih vsaj 3000 ljudi, največjo grožnjo civilnemu prebivalstvu pa predstavlja uporniška skupina Islamska država Iraka in Levanta.

Uporni islamisti niso edino, kar pesti državo, ki je preživela desetletje gostovanja ameriške vojske. Polovica države namreč živi na oziroma pod pragom revščine. Po uradnih ocenah naj bi vsaj 10 milijonov Iračanov preživelo z le petimi ameriškimi dolarji na dan. Čeprav je izvoz nafte in zaslužek od njene prodaje v času dosedanje vlade presegel tistega iz časa vladavine Saddama Huseina, revščina ostaja kritična točka novega režima.

V slogu proruskih militantov je oborožena skupina v Libiji zavzela stavbo državnega zbora. Predstavniki libijskega ljudstva so namreč na posebni seji izbirali novega premiera, saj je nekdanji premier Al Zeidan izgubil glasovanje o nezaupnici 11. marca zaradi neuspeha pri ustaviti izvoza nafte iz pristanišč, ki so pod nadzorom upornikov. Skupina oboroženih mož je tako ob glasovanju vdrla v stavbo parlamenta, da bi s pritiskom na poslance zagotovila zmago svojega kandidata, sicer iz Bengazija, Omarja al-Hassia. Napad, ki je za sabo pustil le nekaj ranjenih, se ni končal po načrtu nepovabljenih gostov, glasovanje je bilo prestavljeno na naslednji teden.

Pakistanski parlament se sooča z drugimi težavami, ostal je namreč brez elektrike zaradi neplačanih računov. Tok niso prekinili le spomeniku zahodne demokracije, temveč tudi tudi poslopjem predsedniškega sekretariata in predsednikove rezidence. Državna agencija, zadolžena za plačevanje računov vladnih služb, naj bi distributerju električne energije bila skupno dolžna 24 milijonov ameriških dolarjev. Prav tako je prekinjen dotok zemeljskega plina v prostore premiera. V državi, kjer se prebivalci na dnevni osnovi soočajo z dvanajsturnimi električnimi mrki, mora očitno tudi predsednik prevzeti delež bremena.

Izraelske oblasti so porušile več objektov v mestu Khirbet al-Tawil na Zahodnem bregu, ki niso imele gradbenega dovoljenja. Izraelska vojska je po pričevanjih župana mesta porušila tri domove in mošejo, na rušenje pa čaka še nadaljnih osem zgradb. Od srede aprila je bilo porušenih že 213 stavb in preseljenih 426 ljudi. Tako imenovano območje C in priključen Vzhodni Jeruzalem je pod vojaškim nadzorom, ki tudi nadzira gradnjo domov na tem območju. Vendar pa je zaradi preredkega števila izdanih gradbenih dovoljenj palestinsko prebivalstvo prisiljeno graditi na črno.

Izraelske oblasti očitno ne popuščajo pri svoji dvolični politiki. Po poročilih nevladne organizacije Peace Now naj bi desna vlada Benjamina Netanyahuja v času mirovnih pogajanj odobrila gradnjo 14.000 domov na okupiranem območju Zahodnega brega, skupno pa naj bi bilo za časa te vlade zgrajeno trikrat več naselij kot v obdobju katerekoli pretekle izraelske vlade.

V Keniji pa bo po novem moč legalno živeti v skupnosti moškega in več žena. Predsednik Uhuru Kenyatta je podpisal zakon, ki dovoljuje možnost poligamije. Vlada svojo odločitev utemeljuje z razlago, da bo na ta način poenotila zakonska določila in ustaljene družbene prakse. Pravna ureditev mnogoženstva ureja določene težave prej neuradnih poligamnih zvez, po novem se bo tako mogoče ločiti in zahtevati delež dediščine, ki je prej pripadal le uradni ženi. Vendar pa so sprejemu zakona ostro nasprotovale ženske poslanke, ki so ob glasovanju protestno zapustile dvorano. Protestu poslank se pridružujejo tudi voditelji krščanske cerkve v Keniji, ki trdijo, da taka odločitev spodkopava temeljne vrednote družine in zakonske zveze.

Izšla je tretja številka spletnega glasila Troika Watch. Publikacija je delo več aktivističnih skupin, ki spremljajo delovanje znamenite Troike v državah, ki so utrpele posledice neoliberalnih reform. Skupina se postavlja kot opozicija tistim, ki zagovarjajo nujnost gospodarskih sprememb po godu kapitala, in skuša z ozaveščanjem razširiti vest o novih možnostih. Kaj je Troika Watch, razloži Stephan Lindner iz sodelujoče skupine Attac Germany:

Izjava je v posnetku

Kako pa omenjeno združenje skupin deluje in kakšno je njihovo delo, nadaljuje Linder:

Izjava je v posnetku

OFF je pripravil vajenec Jošt.