Od včeraj na območju Gaze velja prekinitev spopadov med Izraelci in Palestinci, ki se je zaenkrat še vedno držita obe strani. Medtem predstavniki Izraela in Palestine v Kairu nadaljujejo s pogajanji, pri katerih posreduje Egipt. Začasna prekinitev ognja omogoča pogajalcem boljše izhodišče za dosego trajnejšega premirja v Gazi. Palestinsko gibanje Hamas se zavzema predvsem za odpravo blokade Gaze s strani Izraela, čemur pa Izrael nasprotuje.

Velika Britanija je v Varnostnem svetu Združenih narodov vložila osnutek resolucije, ki predvideva sankcije proti sunitskim skrajnežem Islamske države, ki trenutno nadzorujejo območja v Siriji in Iraku. Varnostni svet je pripadnike Islamske države doslej obsojal le z izjavami, osnutek resolucije pa tokrat vsebuje nekaj konkretnejših sankcij – zaustavitev dotoka denarja in borcev na območje ter prepoved trgovanja z Islamsko državo, ki ima pod nadzorom tudi nekaj naftnih polj. Velika Britanija poleg tega želi, da se resolucija sprejme po sedmem poglavju Ustanovne listine Združenih narodov, ki poleg gospodarskih sankcij omogoča tudi morebitno uporabo vojaške sile. Komisarka Evropske unije za humanitarno pomoč, Kristalina Georgieva, pa je medtem sporočila, da bo Evropska unija sprostila dodatnih 5 milijonov evrov, ki bodo namenjeni za humanitarno pomoč vsem, ki so morali zaradi Islamske države zapustiti svoje domove.

Liberijska vlada je sporočila, da bo država prejela poskusno zdravilo za ebolo, ki naj bi ga uporabili na dveh liberijskih zdravnikih, ki sta se okužila z virusom. Serum Zmapp, ki sta ga že prejela tudi dva ameriška zdravnika, v državo prihaja potem, ko je liberijska predsednica Ellen Johnson Sirleaf prošnjo naslovila na ameriškega predsednika Baracka Obamo. Poskusno zdravilo bo v Liberijo dostavil predstavnik ameriške vlade, dodatne vzorce pa bo dostavila tudi Svetovna zdravstvena organizacija, ki sicer še vedno preučuje etični vidik uporabe tega zdravila. Skupno število umrlih za ebolo, ki trenutno pustoši po Gvineji, Liberiji, Nigeriji in Sierri Leone, znaša že več kot 1000.

Združene države Amerike in Avstralija sta podpisali sporazum, s katerim bosta okrepili prisotnost ameriških zračnih sil in mornarice na severu Avstralije. Namen sporazuma je okrepiti obrambne vezi med državama in prenesti več moči na območje azijsko-pacifiške regije, kjer raste vpliv Kitajske. V avstralskem mestu Darwin je od leta 2011 trenutno nameščenih okoli 1100 ameriških marincev, do leta 2017 pa naj bi njihovo število naraslo na 2500. Rivalstvo med Združenimi državami Amerike in Kitajsko za prevlado v regijah pa ne ostaja zgolj pri azijsko-pacifiškem območju. Kitajska namreč uspešno krepi tudi svoj vpliv v Afriki in to ne samo na gospodarskem področju, ampak tudi na vojaškem, kar je najbolj razvidno v primeru Južnega Sudana.

Generalni sekretar Združenih narodov, Ban Ki Moon, je kosovske oblasti pozval, naj do začetka prihodnjega leta oblikujejo posebno sodišče, ki bi se ukvarjalo z vojnimi zločini na Kosovu iz leta 1999. Sodišče, ki bi delovalo ob podpori Evropske unije, naj bi preučilo izsledke preiskovalne skupine Evropske unije, ki se je ukvarjala s sumom vojnih zločinov. Te naj bi med letoma 1998 in 1999 zagrešili pripadniki nekdanje Osvobodilne vojske Kosova, večinoma nad etničnimi Srbi, Romi in pa tudi kosovskimi Albanci. Vodja preiskovalne skupine John Clint Williamson je dejal, da obstajajo dokazi za vložitev obtožnice, ki se bo nanašala na večje število ljudi iz vrha Osvobodilne vojske Kosova, vendar pa konkretnih imen ne navaja.

Iz okolice Moskve je proti vzhodu Ukrajine krenil ruski konvoj s humanitarno pomočjo. Približno 280 kamionov je plod dogovora med Rusijo in Ukrajino, humanitarna pomoč pa bo namenjena civilistom, ki so ujeti v spopadih na območju vzhodne Ukrajine, zavzetih s strani proruskih separatistov. Rusija je sicer humanitarno posredovanje zahtevala že prej, a sta Ukrajina in Zahod trdila, da želi Rusija s tem pod pretvezo v Ukrajino poslati svoje vojake. Iz Kremlja so sporočili, da konvoj ne bo imel vojaškega spremstva, humanitarno misijo pa je nato podprl tudi ameriški predsednik Barack Obama. V spopadih, ki na vzhodu Ukrajine potekajo od sredine aprila, je doslej umrlo vsaj 1500 ljudi, številni so morali zapustiti svoje domove.

Danes je zadnji dan za oddajo prošnje za pridobitev subvencije za bivanje v študentskem domu ali pri zasebniku. Tisti, ki želijo svoje bivanje podaljšati, pa imajo čas še do 20. avgusta. Subvencija za bivanje v študentskem domu znaša 19,5 evra, pri zasebnikih pa 32 evrov. Študentje morajo prošnjo oddati preko elektronske vloge na spletnem portalu eVŠ, na voljo pa je nekaj več kot 14.500 ležišč.

Nadaljujejo se posvetovanja o novem mandatarju in koalicijski pogovori. Predsednik republike, Borut Pahor, se bo danes s predstavniki poslanskih skupin DeSUSa in Slovenske demokratske stranke posvetoval o novem mandatarju, ki bo najverjetneje Miro Cerar. Ta medtem nadaljuje s koalicijskimi pogovori, saj naj bi se danes predvidoma sestal s predstavniki stranke DeSUS in Zavezništva Alenke Bratušek. Danes se od Stranke Mira Cerarja pričakuje tudi drugi osnutek koalicijske pogodbe, ki bo verjetno jasno nakazal sestavo bodoče vlade in njeno smer spopadanja s krizo. Najbolj so s potekom koalicijskih pogovorov in iskanjem skupnih stališč zadovoljni pri DeSUSu, Socialnih demokratih in Zavezništvu Alenke Bratušek, medtem ko se največ vsebinskih razhajanja pojavlja s stranko Nova Slovenija.

Danes zvečer bo v okviru festivala Imago Sloveniae v Mestnem muzeju Ljubljana potekal koncert samospevov Richarda Straussa in Rada Simonitija. Najprej pa razjasnimo, kaj sploh pomeni samospev. Govori ena izmed nocojšnjih nastopajočih, sopranistka Katja Konvalinka:

Izjava je dostopna v posnetku oddaje.

Kovalinka nadaljuje s podrobnostmi koncerta:

Izjava je dostopna v posnetku oddaje.

Koncert se bo pričel ob 20. uri.