Sirska opozicija se je konec tedna na srečanju v Dohi v Katarju dogovorila za sodelovanje v boju proti režimu predsednika Bašarja al Asada. Za svojega vodjo so izvolili muslimanskega klerika Ahmeda Moaza al Hatiba, ki je znan po zmernih stališčih. Sirske opozicijske skupine so dogovor o sodelovanju dosegle po večdnevnih pogajanjih. Podpisale so dokument v 12 točkah, s katerim so oblikovale nacionalno koalicijo sil sirske revolucije in opozicije. Dogovor je bil dosežen, potem ko je Sirski nacionalni svet, ki velja za glavno opozicijsko skupino, pod pritiskom arabskih držav, Turčije in zahodnih sil pristal na tesnejše sodelovanje z drugimi nasprotniki sirskega režima.

Na vrhu Ekonomskega združenja zahodnih afriških držav Ecowas, ki je potekal v nigerijski Abuji, so se voditelji odločili za vojaški poseg na severu Malija, nadzor nad katerim so spomladi prevzeli tuareški uporniki in islamistične skupine, ko je po marčevskem puču z oblasti bil vržen predsednik Amadou Toumani Touré. Pehotna vojska, sestavljena iz 3 tisoč vojakov, naj bi zrušila islamistične skupine, ki so na ozemlju uvedle šeriatsko pravo, obenem pa zakrivile nemalo kršitev človekovih pravic. Na vrhu Ecowas so pojasnili, da nameravajo z vojaškim posegom pričeti takoj, ko dobijo pritrdilo iz Organizacije Združenih narodov.

Na srečanju ECOWAS so se voditelji osredotočili tudi na Gvinejo Bissau, v kateri so uporniki prav tako prevzeli oblast pred nekaj meseci, razmere pa se še vedno niso umirile. Prav tako razmišljajo o vojaškem posredovanju, razlog, poleg nemirov, pa naj bi tičal v dejstvu, da je država postala glavna partnerica latinsko-ameriških narkokartelov, zavoljo transporta kokaina v Evropo, vsaj po trditvah ameriške Agencije za droge. 

Med poljskimi desničarskimi skrajneži in policijo je prišlo do spopadov, ki že drugo leto zapored spremljajo zborovanja ob poljskem dnevu neodvisnosti. Približno 10.000 nacionalistov je združilo moči z nogometnimi huligani, ki so zavohali dober pretep, in policiste napadlo s pirotehničnimi sredstvi in opekami. Več tisoč policistov, ki so poskušali preprečiti lanskoletni spopad desničarjev z njihovimi političnimi nasprotniki, je pri discipliniranju množice uporabilo tudi solzivec in gumijaste naboje. V zadnjih letih se je tako na Poljskem oblikovala praksa, da ob dnevu, ko Poljaki slavijo ponovno združitev izpod jarma Prusije, Rusije in Avstrije, skupine različnih političnih nazorov organizirajo svoj shod. Enega izmed teh je priredil tudi poljski predsednik Bronislaw Komorowski, ki je s shodom vojnih veteranov praznik poskušal iztrgati iz rok ekstremistov in huliganov.

Grški parlament je v nedeljo pozno zvečer potrdil državni proračun za prihodnje leto. Potrditev proračuna je bila nujen pogoj za naslednji, 31,5-milijardni obrok posojila, ki je zadržan od junija in ki naj bi ga država potrebovala do 16. novembra, sicer jo čaka bankrot. Kljub vnovičnemu sprejetju pogojev kreditodajalcev iz Evropske centralne banke, Mednarodnega denarnega sklada in Evropske unije pa finančni ministri Evropske unije na današnjem srečanju skoraj gotovo še ne bodo poslali svežnja pomoči, ki ga je trojica pogojevala z grškim sprejetjem ustreznega proračuna. Iz ukrepa v ukrep se grška družba po diktaturi svetovnih mednarodnih tokov vse bolj približuje tako imenovanemu tretjemu svetu. Pred grškim parlamentom se je v nedeljo zbralo okoli 10.000 ljudi, ki so protestirali proti vnovičnim varčevalnim ukrepom, ki jih je sprejela grška vlada v skladu s proračunom za prihodnje leto.

V Sao Paulu, največjem brazilskem mestu, se nasilje še naprej stopnjuje. Samo v soboto zvečer je bilo v tem mestu umorjenih 14 ljudi, v zadnjih dveh tednih pa že 140. Vse hujšemu nasilju botruje namera oblasti, da vodilne kadre kriminalne združbe Prvi glavni ukaz premesti v bolje varovane zapore. Iz celic, v katerih so trenutno, namreč brez težav usmerjajo trgovanje z drogami in napade na policiste in rivale. Na videz preprosta naloga, da zaprtim šefom preprečijo stik z operativci na terenu, se je izjalovila že pred šestimi leti. Takrat so zaprti kriminalci, ki se jim je obetala selitev, zaukazali umore in izgrede, ki so za sabo pustili več kot 500 trupel. Strah in nemoč oblasti ter policije sta torej razumljiva.

Švedski letalski prevoznik SAS je v poskusu, da bi se obdržal nad gladino, objavil nov, po besedah vodilnih ambiciozen varčevalni načrt. Družba že od leta 2007 na letni ravni ni zabeležila dobička, čemur botrujejo predvsem visoke cene goriv in vse močnejša konkurenca nizkocenovnih letalskih prevoznikov. Rešitev tako vidijo v množičnem odpuščanju, saj bodo odpustili 6.000 od 15.000 zaposlenih, preostalim srečnežem pa plačo znižali za 12 odstotkov. V trudu prepričati banke, da si zaslužijo nova posojila, bodo razprodali tudi hčerinska podjetja in ostalo premoženje ter upali na najboljše. Zaposleni imajo šest dni časa, da sprejmejo ultimat, sicer bo družba po besedah vodstva propadla.

Zelo verjetno ste zasledili, da je v Sloveniji potekal prvi krog predsedniških volitev. Nepričakovano je slavil Borut Pahor, ki se je s svojo kampanjo očitno približal 40 odstotkom volivcev. Aktualni predsednik Danilu Türk je bil s 36 odstotki drugi, Zver pa je bil prepričljivo zadnji. V drugem krogu, ki bo najverjetneje 2. decembra, se bosta torej udarila Pahor in Türk. S predsednikom smo se po razglasitvi rezultatov pogovarjali v njegovem volilnem štabu.

Izjava se nahaja v posnetku oddaje.

Socialni partnerji bodo ta teden nadaljevali pogajanja o reformi trga dela in pokojninski reformi, pri čemer bo današnji termin namenjen pogajanjem o Zakonu o delovnih razmerjih. Predstavniki delodajalcev, sindikatov in ministrstva za delo se bodo po petkovih pogajanjih, ki so bila namenjena predlogu novele Zakona o urejanju trga dela, danes pogovarjali o regresu za letni dopust in

o ostalih določbah. Govorili smo s Andrejem Zorkom iz Zveze svobodnih sindikatov Slovenije.

Izjava se nahaja v posnetku oddaje.

Off sta pripravila Jaša in Marko.