Nizozemsko vrhovno sodišče je znižalo odgovornost modrih čelad oziroma nizozemske vlade za genocid v Srebrenici leta 1995. Sodišče je odgovornost Nizozemske za smrt okoli 350 Bošnjakov opisalo kot “zelo omejeno” in jo ocenilo na deset odstotkov, kar naj bi bil tudi ekvivalent odstotka možnosti preživetja, če bi žrtve čet Ratka Mladića lahko ostale v srebreniški bazi Združenih narodov. V primeru, ki so ga proti Nizozemski vodile matere Srebrenice in drugi svojci pobitih, je sodišče na prvi stopnji leta 2014 državi sicer pripisalo večji, 30-odstotni delež odgovornosti, sodbo pa je leta 2017 potrdilo tudi prizivno sodišče. Predsednica Združenja enklav Srebrenica in Žepa Munira Subašić, ki je vložila tožbo, je v odzivu na sodbo sporočila, da je pričakovala pravično sodbo, predsednik Združenja žrtev in prič srebreniškega zločina Murat Tahirović pa je povedal, da se bodo z odvetniki posvetovali o tem, ali bodo pravico iskali na Evropskem sodišču za človekove pravice v Strasbourgu. Nizozemska vlada se na sodbo še ni odzvala.

Narodna skupščina Republike srbske je podprla veto predstavnika srbskega naroda v predsedstvu Bosne in Hercegovine Milorada Dodika, ki ga je ta vložil na namero predsedstva, da bo na mednarodnem sodišču za pomorsko pravo v Hamburgu sprožilo postopek proti Hrvaški zaradi gradnje mostu na polotok Pelješac. Ustavni mehanizem vitalnega etničnega interesa, ki ga je izkoristil Dodik, je podprlo 60 od 72 prisotnih poslancev v 83-članskem parlamentu Republike srbske, s čimer so zadostili potrebni dvotretjinski večini. Tako so blokirali odločitev drugih dveh članov predsedstva, predstavnika iz vrst hrvaškega naroda Željka Komšića in predstavnika iz vrst bošnjaškega naroda Šefika Džaferovića, ki bi Hrvaško tožila, če ta ne bi ustavila gradbenih del na pelješkem mostu, saj naj bi ta - dokler državi nimata urejenega mejnega spora v Neumskem zalivu - kršil ozemeljsko nedotakljivost Bosne in Hercegovine. Skupščina v Banjaluki je obenem sprejela tudi sklep, da bodo vsi predstavniki entitete, ki so del državnih oblasti Bosne in Hercegovine, vztrajali pri reševanju vseh odprtih vprašanj v odnosih s Hrvaško, kot so urejanje mejnega vprašanja v celoti, vzpostavitev hrvaškega odlagališča jedrskih odpadkov na obmejni Trgovski gori in gradnja novega mostu čez reko Savo pri Gradiški v dogovorjenem roku.

Predstavniški dom ameriškega kongresa je na predlog demokratov z 231 glasovi za in 199 proti potrdil predlog zakona o postopnem zvišanju minimalne urne postavke na ravni zveznih držav z zdajšnjih 7,25 dolarja na 15 dolarjev na uro. Predvideno časovno obdobje naraščanja plač je šest let, vendar bi rast po treh letih lahko zaustavili, če bodo raziskave pokazale, da ukrep škodi ekonomiji. Uspeh predloga je kljub vsemu malo verjeten, saj ga mora potrditi še senat, v katerem imajo večino republikanci. Kongresni proračunski urad je sicer izračunal, da bo zaradi zvišanja minimalne plače najmanj milijon ljudi splavalo nad prag revščine, a bo obenem prišlo do izgube med enim in tremi milijoni delovnih mest. Zadnji dvig minimalne urne postavke sega v leto 2009, v čas administracije predsednika Georgea Busha mlajšega.

Da bi za nekaj več soldov delali tudi študenti na Slovenskem, se pri nas zavzema Levica, ki predlaga zvišanje minimalne urne postavke za študentsko delo s 4,13 na 4,99 evra neto. Postavka bi se nadalje usklajevala z rastjo minimalne in ne več povprečne plače, študentom pa bi pripadel tudi dodatek za nočno, nedeljsko in praznično delo. Da bi tak, s koalicijo neusklajen predlog dejansko prešel parlamentarno glasovanje, se seveda zdi povsem iluzorno.

Ameriški senatorji so po treh dneh razprave s 55 glasovi za in 41 proti - štirje so se vzdržali - Lyndo Blanchard potrdili za novo veleposlanico Združenih držav Amerike v Sloveniji. Na položaju bo nasledila Brenta Hartleyja, ki je svoj triletni mandat končal v sredini lanskega julija, od takrat pa sta za vodenje veleposlaništva skrbela odpravnika poslov, najprej Gautam Rana, nato pa Susan K. Falatko.

Blanchard, ki je soustanoviteljica razvojne fundacije 100X in podjetja za upravljanje vlaganj v nepremičnine B & M, v katerem dela kot višja svetovalka, je predsednik Donald Trump za veleposlanico predlagal junija lani. Mesec kasneje je prestala zaslišanje v senatnem odboru za mednarodne odnose, ki je njeno kandidaturo potrdil, vendar so glasovanje o njeni potrditvi zamaknile novembrske delne volitve, ko je nastopil nov sklic kongresa. Nominacijo Blanchard so sicer spremljali očitki o korupciji, saj je skupaj z možem Johnom odboru za Trumpovo inavguracijo nakazala slabega pol milijona evrov, od leta 2016 sta republikanske kandidate sponzorirala z dodatnih 2,6 milijona evrov, letošnjega januarja pa je sklad odbora za Trumpovo ponovno izvolitev na njun račun bogatejši za 222 tisoč evrov.

V štirih občinah slovenske Istre - Koper, Izola, Ankaran in Piran - so z današnjim dnem začeli veljati posebni varčevalni ukrepi za zmanjšanje porabe pitne vode. Namen odločitve, ki so jo soglasno sprejeli župani omenjenih občin skupaj z Rižanskim vodovodom, je spodbuditi racionalnejšo rabo vode in se s tem izogniti redukcijam, do katerih bi prišlo v primeru onesnaženja edinega vodnega vira v vodnem zajetju Rižane. Skladno s sprejetimi ukrepi bodo občinska komunalna podjetja omejila zalivanje zelenic in ostalega zelenja na enkrat do največ dvakrat na teden, prav tako bo omejeno čiščenje ulic, cest in drugih javnih površin, za kar bodo uporabljali izključno alternativne vodne vire. Do preklica bodo ostali zaprti tudi tuši za prhanje na javnih kopališčih. Razpoložljive količine vode trenutno sicer zadostujejo potrebam oskrbe s pitno vodo, zato so župani uporabnike obenem pozvali, naj ne “hrčkarijo” in si ne delajo nepotrebnih zalog.

Na Agenciji Republike Slovenije za okolje, krajše Arso, so medtem pojasnili, da mineralno olje, ki so ga v ponedeljek zaznali na eni od šestih vrtin na širšem območju Hrastovelj, ni kerozin, ki se je iz cisterne razlil po železniški nesreči tovornega vlaka pred slabim mesecem. Vir onesnaženja na opazovalni vrtini P19, ki se nahaja pod nasipom železniške proge in je od vodnega vira oddaljena okoli tri kilometre, za zdaj ostaja neznan, ni pa bojazni, da bi pronical do podtalnice. Sodeč po nekaterih govoricah naj bi bila za preplah, ki ga je sprožil “vonj po kerozinu”, podžgale pa analize, ki so njegovo prisotnost potrdile, odgovorna napaka pri meritvah, bojda jemanje vzorca s kontaminirano paličico. Monitoring Arsa na območju Hrastovelj se tako nadaljuje.