OFF zveze jugovzhodnih azijskih držav

OFF zveze jugovzhodnih azijskih držav

Aktualno-politična novica
23. 11. 2015 - 15.00
 / OFF

V drugem krogu predsedniških volitev v Argentini je zmago žel Mauricio Macri iz dosedanje desne opozicije. Po večini preštetih glasov je s slabimi 52-imi odstotki na volitvah premagal Daniela Sciolija. Novopečeni predsednik in župan prestolnice Buenos Aires je z obljubami o liberalizaciji in deregulaciji argentinskega gospodarstva z zmago končal 12-letno vladavino strank leve struje, iz katere je prihajala tudi dosedanja predsednica Christina Kirchner, ki zaradi ustavne ureditve tretjič ni mogla kandidirati. Predsednik države je v Argentini sicer hkrati tudi predsednik vlade in imenuje vlado.

Volitve pa so se med vikendom odvile tudi v Hong Kongu. Med 900 kandidatov, ki so se potegovali za 431 svetniških mest, se je prebilo tudi 8 kandidatov, vpletenih v lanskoletne tako imenovane dežnikarske proteste. Spomnimo, da so ti vzplamteli zaradi preloma obljube Pekinga, da bodo prebivalci Hong Konga leta 2017 volili svojega voditelja neposredno na volitvah. 79- dnevne demonstracije so od kitajskih oblasti izsilile, da bodo volivci lahko glasovali vsaj za kandidate, ki so predhodno odobreni s strani prvih, same proteste pa so sicer označevali kot nelegalne. Hong Kong je z obljubo avtonomnosti pri izvedbi volitev v prihodnosti leta 1997 prišel delno pod formalno upravo Kitajske.

Da prosti trg ni aktualen le pri novopečenem argentinskem političnem vrhu, vendar tudi na drugi polobli sveta, pa so mnenja v Zvezi držav jugovzhodne Azije ali krajše ASEAN. Zveza 10-ih držav je tudi formalno sklenila sporazum o vzpostavitvi enotnega trga z odpravo ovir za prosti pretok kapitala in trgovine. S tem naj bi vzpostavili ugodnejše razmere za investicije, s sedaj tudi uradnim sporazumom pa skupni BDP dotičnih držav predstavlja sedmo svetovno največjo gospodarsko silo. Spomnimo, da so na tovrstno politiko, ki služi predvsem korporacijam, v četrtek opozarjali protestniki, sicer pred sestajanjem organizacije Azijsko-pacifiškega ekonomskega sodelovanja oziroma APEC.

Da je potrebno ohraniti tudi svobodo gibanja oseb, pa je v intervjuju za spletni tednik Politico izrazil madžarski premier Viktor Orban. Kot odziv na pariške napade pa je še dodal, navajamo, “Seveda to ni sprejeto, a dejanska stvar je, da so vsi teroristi v temeljih migranti. Vprašanje pa je, kdaj so migrirali v EU.”, konec navedka. Da je svoboda gibanja namenjena le vse ožje dojetim prebivalcem Zahoda, med katere Orban šteje tudi Madžarsko, pa priča dejstvo, da bo omenjena država brezplačno Makedoniji predala 100 kilometrov žičnate ograje in drugih nadzorovalnih pripomočkov v namene soočanja s prihodi migrantov.

Na morebitne težave na makedonski meji z Grčijo pa je v Skopju predsednika evropskega sveta Donalda Tuska posvaril tudi makedonski predsednik Gjorge Ivanov. Makedonija se je namreč prejšni teden odločila za izvajanje skupne politike držav med balkansko migrantsko potjo, ki ne bo spuščala ekonomskih migrantov, medtem ko bo nadaljevala organiziranje prehodnosti domnevno legitimnih beguncev z vojnih območjih. Migranti so se na odločitev vlade, da ne bodo spuščali migrantov iz Irana, Libije, Somalije in Bangladeša, odzvali s protesti na železnici v Gevgeliji, ki trajajo že od srede. V znak protesta pa so si nekateri migranti tudi s šivankami zašili usta. Makedonske oblasti naj bi namreč s strani Srbije in Hrvaške dobile sporočilo, da bodo vračali ekonomske migrante, s postopkom vračanja domnevno nelegitimnih ekonomskih migrantov pa je minuli teden skušala pričeti tudi Slovenija.

Da so begunci nezaželeni, pa je še odkriteje izrazila grška obalna straža. Posnetek, ki si ga lahko ogledate tudi na spletni strani RŠ, prikazuje, kako je ta s harpuno skušala preluknjati čoln, s katerim so begunci skušali priti v Evropo. Posnetek naj bi napravila turška obalna straža, ki je kasneje begunce tudi rešila. Grška obalna straža očitke sicer zavrača, češ da so reševali dotične begunce v sodelovanju s turško obalno stražo, posnetke pa označila za ponarejene.

O pridružitvi k zračnim napadom v Siriji pa razmišlja tudi britanski premier David Cameron. Ta je ob obisku enega izmed prizorišč pariških napadov najavil, da bo slednje predlagal parlamentu, ki je tovrstni predlog v preteklosti že zavrnil. Prav tako je Cameron Franciji ponudil pomoč pri točenju goriva in uporabo britanske zračne baze na Cipru.

Združenje Hrvaška pobuda za dialog ali krajše Hrid, ki so na volitvah sodelovali v platformi Most neodvisnih list, so najavili uradno ustanovitev lastne politične stranke. Ustanovitev lastne stranke je najavil član Hrida Drago Prgomet, ki je bil iz Mosta izključen, potem ko se je na lastno pest srečal s predsednikom države Zoranom Milanovićem. Poleg njega je Hrid na volitvah pridobil še dodatna dva poslanska sedeža od skupnih 19-ih pridobljenih mest celotne platforme. Teh 19 mest je zaradi tesnega volilnega izida med največjima strankama SDP in HDZ sicer ključnega pomena za sestavo koalicije.

Epilog sodbe zoper direktorico Vegrada Hildo Tovšak se je sklenil z dogovorom o letu in pol pogojne zaporne kazni s poskusno dobo petih. Spomnimo, da je obtoženka pristala na zatožni klopi glede zlorabe položaja in pranja denarja zaradi prodaje projektne družbe Gino, s čimer naj bi si s prenakazili z družbe Enjuan Management, registrirane na Deviških otokih, Panami, Lichtensteinu in Luksemburgu, razdelili 14 milijonov evrov. Predobravnavni roki ostalih vpletenih naj bi se nadaljevali v sredo in petek.

Do preklica predobravnavnega roka pa je prišlo pri ponovnem sojenju Binetu Kordežu, nekdanjemu predsedniku uprave Merkurja. Ker sta okrožno in višje sodišče navedli nasprotujoči si mnenji glede izračuna protipravne premoženjske koristi, je vrhovno sodišče lani namreč deloma ugodilo njegovi zahtevi za varstvo zakonitosti in razveljavilo sodbo, ki je obtožencu zaradi zlorabe položaja odrejala šest let in pet mesecev zapora, leto in pol te je tudi odsedel.

facebook twitter rss

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness