OFFeminizma

OFFeminizma

Aktualno-politična novica
Protesti proti prepovedi burk in nikabov
2. 8. 2018 - 15.00
 / OFF

V Berlinu se obetajo lepši časi za spol, ki jim pripade največji delež reproduktivnega dela. Mesto se je namreč odločilo, da bodo odslej vrtci zastonj. No, ne popolnoma. Starši bodo še vedno morali plačevati 23 evrov mesečno za prehrano in 90 evrov za dodatne športne ali glasbene aktivnosti. Ukrep nekateri, med njimi stranka Zelenih, označujejo za nezadosten in izpostavljajo, da bi ukrepu morale slediti še investicije v večje število vzgojiteljev in vzgojiteljic, ki jih že sedaj primanjkuje in so podplačani, ter soočenje s premajhnim številom mest v vrtcih. Po njihovih ocenah bi za pričakovani novi val vpisanih otrok potrebovali novih 900 vzgojiteljev.

V danskem Kopenhagnu je več sto protestnikov z zakritimi obrazi v burkah in nikabih nasprotovalo novemu zakonu, ki prepoveduje zakrivanje obraza v javnosti. Zakon, ki je stopil v veljavo včeraj, je danski parlament sprejel maja, sledeč podobnim ukrepom na Nizozemskem, v Belgiji in Franciji. Zakonodaja sicer ne omenja izrecno muslimanskih burk in nikabov, vendar organizatorji protestov menijo, da je primarno namenjena diskriminaciji muslimanskih žensk, ni pa jasno na primer, ali se kot kaznivo šteje tudi nošenje mask za zaščito pred onesnaženim zrakom. Žensk, ki dnevno nosijo burke ali nikabe, je na Danskem med 150 in 200, kazen za nošenje omenjenih pokrival v javnosti pa znaša 1.000 danskih kron, kar je slabih 130 evrov.

O domnevni progresivnosti gibanja #MeToo
 / 23. 1. 2018
Če v Franciji muslimanske ženske nimajo pravice do nošenja burk ali nikabov, pa so vse ženske v Franciji korak bliže pravici do nenadlegovanja. Spodnji dom parlamenta je namreč potrdil predlog zakona, ki določa globo za spolno nadlegovanje, kar vključuje vsakršno žaljivo ali grozeče obnašanje na ulici ali javnem prevozu, v vrednosti med 90 in 750 evri. Nova zakonodaja predvideva tudi globo do 15 tisoč evrov in enoletno zaporno kazen za fotografiranje žensk pod krili brez njihovega privoljenja. Prav tako so v zakonu spolni odnosi z mlajšimi od 15 let definirani kot posilstvo v primeru zlorabe ranljivosti oziroma ko je izkoriščeno otrokovo nerazumevanje vpletenosti v spolni odnos. Po trenutni zakonodaji je spolni odnos z mlajšim od 15 let sicer označen za kaznivo dejanje, ne pa za posilstvo, če ni dokazov, da je bil neprostovoljen. Predlog zakona prihaja po tem, ko sta bila prav zaradi tega v preteklem letu v dveh ločenih procesih moška oproščena obtožb posilstva 11-letnic in s tem sprožila ogorčenje medijev. Nova zakonodaja bo v veljavo stopila predvidoma septembra.

Poleg nadlegovanih žensk so v Franciji nezadovoljni tudi delavci na Eifflovem stolpu. Po propadlih dogovorih sindikata CGT z vodstvom uprave Société d’Exploitation de la Tour Eiffel je osebje s tristo ekspoatiranimi delavci pričelo s stavko. Nasprotujejo namreč novemu režimu, ki je v veljavi od julija in po katerem je eno od dveh dvigal v stolpu namenjeno tistim, ki so si vstopnice rezervirali. Po novem je tudi število vstopnic, namenjenih vnaprejšnji rezervaciji, naraslo z 20 na 50 odstotkov vseh vstopnic. Delavce pri tem moti predvsem to, da je dvigalo, rezervirano za tiste z vnaprejšnjim dogovorom, pogosto na pol prazno, medtem ko se pred drugim nabirajo dolge vrste, ki tako turiste kot zaposlene spravljajo v obup.

O rušenju južnega dela kampa v Calaisu in posledicah za tamkajšnje prebivalce in prebivalke.
 / 1. 3. 2016
Če turisti ne morejo na Eifflov stolp, pa se migranti v Franciji soočajo še z večjimi tegobami. Spodnji dom parlamenta, v katerem ima večino Macronova stranka La Republique En Marche, je namreč sprejel novi zakon o azilu in imigraciji, kljub temu da ga je pred tem senat zavrnil. Po novem zakonu bo čas, v katerem lahko migranti zaprosijo za azil, skrajšan s 120 na 90 dni od dneva vstopa v državo. Prav tako bo proces odobritve ali zavrnitve azila skrajšan z 11 na 6 mesecev, rok za pritožbo pa s 30 na 15 dni. V primeru zavrnitve prošnje za azil bodo tako po novem migranti lahko čakali na deportacijo v priporu do 90 dni v nasprotju s sedajšnjimi 45 dnevi. Mladoletniki in otroci iz tega niso izvzeti.

Nekoliko bolje se godi prosilcem za azil v Nemčiji, kjer se je vlada odločila, da delno zopet začne postopke združevanja družin migrantov v postopku potrjevanja azila. Te postopke je vlada ustavila leta 2016. Od sedaj bo torej do tisoč ljudi na mesec lahko prišlo v Nemčijo, če so njihovi sorodniki tam zaprosili za azil. Tisoč na leto, medtem pa trenutno na nemških ambasadah po svetu na razrešitev čaka 34 tisoč prošenj za združitev z družino. Tisti, ki jim je bil status begunca že potrjen, so do pripustitve svojih družinskih članov z ustavo upravičeni avtomatično.  

Novice iz Slovenije

Zveza združenj borcev za vrednote NOB čez tri ure na Titovem trgu v Kopru organizira protestni shod. Nasprotujejo oddajam, ki jih na RTV Slovenija vodi Jože Možina, saj naj bi širile neresnice o slovenski polpretekli zgodovini, rehabilitirale kolaboracijo in blatile borce NOB. Kot še posebej sporno izpostavljajo zadnjo oddajo Intervju v nedeljo 22. julija, v kateri je gostoval Jože Dežman. Zaradi v njej izrečenih žalitev Zvezi in njenim članom ti razmišljajo tudi o tožbi. Razloge za protest opiše Marjan Križman, član predsedstva ZZB NOB.

Izjava

Časopisa Dnevnik in Večer sta na Agencijo za varstvo konkurence vložila vlogo za priglasitev koncentracije, potem ko sta prejšnji teden prošnjo za odobritev njunega združenja podala na Ministrstvo za kulturo. Časopisoma namreč upada število naročnikov, z združevanjem pa si želita zagotoviti nadaljnje samostojno izhajanje obeh časopisov.

facebook twitter rss

 

Podprite kakovostne radijske vsebine tudi v koronski dobi, kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.