Skupina preiskovalnih novinarjev iz Vzhodne Evrope je v okviru poročanja o organiziranem kriminalu in korupciji skupaj z novinarji ruskega medija Novaja Gazeta objavila poročilo o shemi pranja denarja, imenovani “Laundromat”. Leta 2014 so ti novinarji razkrili shemo, ki je med leti 2011 in 2014 omogočila pranje dobrih 20 milijard dolarjev iz Rusije. Tokrat so s pomočjo žvižgačev iz različnih finančnih ustanov po svetu podali natančno poročilo o tem, kam se ta denar steka.

Shema vključuje vzpostavitev dveh slamnatih podjetij v Moldaviji, ki navidezno skleneta pogodbo o posojilu, poplačilo katerega garantira rusko podjetje, ki želi denar oprati. Moldavsko sodišče nato zahteva vrnitev posojila, ki sicer obstaja zgolj na papirju, dolg pa nato poplača rusko podjetje, ki je izdalo garancijo. Moldavsko sodišče s pomočjo koruptivnih uslužbencev podjetju odpre račun na moldavski Moldindconbank, iz katere se oprani denar steka naprej, večinoma v latvijsko banko Trasa Komercbanka. Iz nje denar potuje dalje na račune slamnatih podjetij po svetu. Med ostalimi bankami, ki sprejemajo oprani denar, so tudi latvijska Privatbank, Danske Bank, Deutsche Bank, HSBC, Royal Bank of Scotland, Bank of China, in druge. Denar so prejele tudi nekatere velike korporacije, med njimi sta južnokorejski Samsung in švedski Ericsson. Največ denarja je pristalo v Estoniji, nato v Hong Kongu in na Kitajskem, na Cipru in v Švici. V Slovenijo je steklo 15 milijonov dolarjev.

Mednarodni denarni sklad je zakasnil izplačilo naslednjega obroka pomoči Ukrajini, v višini milijarde dolarjev. Za zakasnitev so se na skladu odločili, ker je Kijev uvedel prepoved trgovanja s podjetji na območjih, ki jih nadzorujejo proruski uporniki. Mednarodni denarni sklad bo, preden Ukrajini vbrizga finančno injekcijo, najprej opravil makroekonomske analize o posledicah trgovinskega embarga na vzhod države.

Selimo se v koruptivne vode na jugu Italije. V Kalabriji potekajo protesti proti mafijskemu nasilju. Proteste organizira gibanje Libera, pod vodstvom župnika Luigija Ciotija, ki se že več let bori proti organiziranemu kriminalu. Največji shod je potekal v mestu Locri, ki velja za trdnjavo mafijske združbe N’drangheta. Udeležilo se ga je več kot 10.000 protestnikov.

Predstavnik za odnose z javnostmi sirskih kurdskih Ljudskih obrambnih enot, krajše YPG, je povedal, da so se z Rusijo dogovorili o urjenju kurdskih vojakov. Ruski inštruktorji naj bi se že nahajali v regiji Afrin na severozahodu Sirije. Rusko obrambno ministrstvo je v zvezi z urjenjem YPG povedalo, da v Siriji sicer nima namena vzpostaviti novega vojaškega oporišča, dogovora o urjenju kurdskih sil pa Rusija ni ne potrdila, ne zanikala. Ruske enote naj bi poleg urjenja tudi preprečevale kršitve prekinitve ognja v okolici Alepa. V YPG so napovedali povečanje števila njihovih borcev. Ob koncu leta 2016 se jih je za YPG bojevalo okrog 60.000, to številko pa želijo skoraj podvojiti.

Nadaljujemo na relaciji med Afriko in Združenimi državami Amerike. Vse prošnje za vizum za obisk Afričanov na Afriškem trgovinskem vrhu v Kaliforniji so bile zavrnjene, so povedali organizatorji. Število prijavljenih Afričanov na trgovinski vrh - teh je bilo okrog 60 - je bilo manjše kot prejšnja leta že zaradi nedavnih prepovedi potovanj, ki se nanašajo na Somalijo, Sudan in Libijo. Na konferenci se afriški predstavniki vsako leto srečajo z ameriškimi gospodarstveniki in se dogovorjajo o sodelovanju. Letos so se o investicijah v Afriki dogovarjali zgolj investitorji.

Administracija Združenih držav Amerike nadaljuje s pridnim delom na področju letalske varnosti. Kot najnovejši ukrep so uvedli prepoved vnašanja elektronskih naprav, večjih od mobilnih telefonov. Prepoved velja v kabinah in na poletih iz osmih večinsko islamskih držav. Na seznamu letališč, na katerih bodo veljala nova pravila za polete v ZDA, sta tudi kairsko in istanbulsko letališče. Podobno prepoved elektronskih naprav v ročni prtljagi so poskušali uvesti v Veliki Britaniji leta 2006, a so ukrep preklicali zaradi velikega porasta kraje prtljage.

Po 90 odstotkih preštetih glasov na predsedniških volitvah v Vzhodnem Timorju je 57 odstotkov glasov pripadlo Franciscu “Lu-Olu” Guterresu. Nekdanji gverilski poveljnik v boju za neodvisnost izpod indonezijske oblasti je tudi predsednik druge največje stranke v parlamentu, Fretilin oziroma Revolucionarne fronte za neodvisnost Vzhodnega Timorja. Vzhodni Timor je neodvisnost dosegel leta 2002, potem ko je bil od leta 1975 pod indonezijsko oblastjo. To so prve predsedniške volitve, ki so jih izvedli po umiku mirovnih sil Združenih narodov leta 2012. Funkcija predsednika ima sicer v državi predvsem protokolarno vlogo.

Potem ko je preteklo sredo novozelandski parlament sprejel zakon, po katerem je reki Whanganui priznana pravna subjektiviteta, je višje sodišče v indijski zvezni državi Utarakand enake pravne pravice, kot jih ima človek, podelila reki Ganges in njenemu glavnemu pritoku Yamuni. Iz tega sledi, da se onesnaženje rek pravno obravnava enako kot poškodovanje človeka. Prav tako je sodišče imenovalo tri skrbnike za obe reki in zahtevalo vzpostavitev vodstva Gangesa v roku treh mesecev, ki bi upravljalo in varovalo reko pred onesnaženjem. Razsodba prihaja po pritožbi zveznih uradnikov, da oblasti Utarakanda in sosednje zvezne države Utar Pradeša ne prispevajo k prizadevanjem zveznih oblasti pri vzpostavitvi telesa za zaščito Gangesa.

Združeni narodi začenjajo z raziskavo o stanju človekovih pravic avstralskih aboriginov in staroselcev z otočja Torresove ožine. Poročevalka za ZN Victoria Tauli-Corpuz bo rezultate svojega 15-dnevnega potovanja po staroselskih območjih objavila septembra, v poročilu pa se bo osredotočala predvsem na pogoje staroselcev v priporih in zaporih, njihove ozemeljske pravice, nasilje nad ženskami in število otrok, poslanih od doma.

Namen poročila je predvsem ugotoviti učinkovitost leta 2007 sprejete avstralske zakonodaje, ki naj bi zmanjšala alkoholizem, nasilje v družini in izboljšala zdravje staroselcev. Vendar pričakovanja niso pozitivna, če vzamemo v obzir državne statistike, po katerih je bila v letu 2016 več kot četrtina zapornikov aboriginov ali otoških staroselcev Torresove ožine. Ti sicer predstavljajo zgolj 3 odstotke avstralske populacije. Omenimo, da se preiskava pričenja v času prizadevanj Avstralije, da bi se pridružila 47-članskemu Svetu za človekove pravice Združenih narodov.

Ustavno sodišče je razveljavilo zavrnitev podaljšanja dovoljenja za bivanje romski kosovski družini. S tem je Ustavno sodišče preklicalo odločitve Upravnega sodišča, Ministrstva za notranje zadeve in Upravne enote Maribor. Te ustanove so namreč kršile 22. člen Ustave Republike Slovenije o enakem varstvu pravic. Romska družina v postopku namreč ni uspela predstaviti svojih osebnih okoliščin. Odločitev Ustavnega sodišča bi utegnila vplivati tudi na odločitev o morebitni presoji ustavnosti Zakona o tujcih. Komentira ustavni pravnik Saša Zagorc.

izjava

Razlika med konkretno odločitvijo Ustavnega sodišča in Zakonom o tujcih pa je, da gre v prvem primeru za podaljšanje bivanja v Sloveniji, v drugem pa za prepoved vstopa. Kakšen je pomen te razlike, nadaljuje Zagorc.

izjava