OFFstavodajna skupščina

OFFstavodajna skupščina

Aktualno-politična novica
31. 7. 2017 - 15.00
 / OFF

Potem ko sta oba domova kongresa Združenih držav Amerike odobrila nov sveženj sankcij proti Rusiji, se je največja slovanska država odzvala z izgonom 755 ameriških diplomatov. Sankcije ciljajo predvsem na orožarski in energetski sektor ruskega gospodarstva. V Rusiji bo tako po novem zlatoustilo  le še 455 uslužbencev ameriške administracije, ravno toliko glav namreč službuje v Washingtonu kot predstavnikov Ruske federacije. Poleg tega naj bi ruska stran Američanom odvzela tudi dve nepremičnini.

Na sankcije se je odzvala tudi nemška ministrica za gospodarstvo Brigitte Zypries, ki v sankcijah vidi kršitev mednarodnega prava, saj naj bi sankcije oškodovale tudi nemška podjetja. Nemška vlada opozarja, da bi sankcije lahko otežile sodelovanje nemških podjetij pri gradnji plinovodov, ki jih država smatra kot ključne za svojo energetsko varnost. Gospodarska ministrica je Evropsko komisijo pozvala k preučitvi možnosti povračilnih ukrepov.

ZDA domnevno razmišljajo tudi o uvedbi sankcij proti Venezueli, specifično proti tamkajšnji naftni industriji kot odziv na volitve v ustavodajno skupščino. V Venezueli so namreč včeraj volili 537 od 545 predstavnikov ustavodajne skupščine, ki bo reformirala ustavo Bolivarske republike, ki ji grozi kontrarevolucija. Od tega volivci 364 predstavnikov volijo po lokalnem ključu, 173 pa po interesnih skupinah. Po poročanju venezuelske državne televizije Telesur naj bi se volitev udeležilo 8.1 milijona od 20 milijonov volilnih upravičencev, kar predstavlja 41 odstotno udeležbo. Za primerjavo; opozicija je na neuradnem referendumu za odstavitev Madura pred dvema tednoma zbrala 7 milijonov glasov. V torek bodo 8 predstavnikov ustavodajne skupščine izbirali tam živeči staroselci.

Če na policah venezuelskih veleblagovnic bojda ni mogoče najti WC papirja, pa se s pomanjkanjem precej bolj osnovnih surovin soočajo migranti v sprejemnem centru na otoku Manus v Papui Novi Gvineji. Oblasti v centru, kamor je do nedavnega migrante pošiljala Avstralija, so odklopile vodo in elektriko največjemu kompleksu stavb znotraj taborišča. Gre za zadnji korak v postopku zapiranja taborišča, pred tem pa so vodo in elektriko izklopili še dvema kompleksoma. S preprečevanjem dostopa do osnovnih življenjskih potrebščin oblasti skušajo prisiliti približno 800 migrantov, ki še ostajajo v taborišču, da se izselijo.

Taborišče na otoku Manus v Papui Novi Gvineji upravlja Avstralija, ki migrantom ne dovoli vstopa v državo in jih namešča v zunajteritorialne sprejemne centre. Vrhovno sodišče Papue Nove Gvineje je lani odločilo, da je obstoj taborišča na ozemlju te otoške države neustavno, in odredilo njegovo zaprtje. Tam živeči migranti se morajo zdaj izseliti v bližnje naselje, kjer naj bi čakali na razrešitev prošnje za premestitev v Združene države Amerike. Ta je z Avstralijo dosegla dogovor o sprejemu migrantov z otoka Manus v zameno za avstralski sprejem centralnoameriških migrantov. Prebivalci taborišča na Manusu, ki se niso izselili, vztrajajo, da izven taborišča niso varni, čemur v prid govori veliko število napadov s strani lokalnega prebivalstva. Samo pretekli vikend sta bila v okolici taborišča z mačetami napadena dva migranta.

Brez vode in osnovne higienske infrastrukture so tudi migranti v francoskem Calaisu. Najvišje francosko upravno sodišče pa je odločilo, da sta država in lokalna oblast odgovorni, da na prehod Rokavskega preliva čakajočim migrantom zagotovijo dostop do pitne vode in sanitarij. Sodba je rezultat pritožbe oblasti na enako odločitev nižjega sodišča.

Evropsko sodišče je Poljski zaukazalo ustavitev sečnje dreves v Beloveški pušči. Poljska je lani trikratno povečala dovoljeno količino sečnje v tem gozdu, ki je največji pragozd v Evropi in domovanje več ogroženih živali. Minister za okolje, sicer profesor gozdarstva, povečanje sečnje utemeljuje z nujo po ustavitvi napada lubadarja, naravovarstvene organizacije pa opozarjajo, da v gozdu, ki ni namenjen gospodarskemu izkoriščanju, ni razloga za boj proti podlubnikom. Evropska komisija je proti Poljski sprožila postopek pred Evropskim sodiščem zaradi kršenja evropske naravovarstvene zakonodaje. Sodišče še ni odločilo, je pa do objave odločitve prepovedalo sečnjo, saj bi ta lahko povzročila nepopravljivo škodo.

 

Slovenija

Sindikat poštnih delavcev se je odzval na razpis svojega delodajalca, ki išče nove delavce v tujini. Moti jih predvsem dejstvo, da za delovna mesta pismonoše, voznika in pomožnega delavca ni zahtevano znanje slovenščine. Predsednik sindikata Saša Gržinič izpostavlja, da delo poštarjev vključuje poznavanje pravnih postopkov in da je znanje jezika nujno:

Izjava

Gržinič izpostavlja tudi izjavo vodstva Pošte Slovenije, da ne dobi ustreznega kadra v Sloveniji. Trdi, da je to posledica slabih delovnih pogojev na Pošti:

Izjava

facebook twitter rss

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness