Opozicije so OFF

Opozicije so OFF

Aktualno-politična novica
9. 8. 2017 - 15.00
 / OFF

Venezuelska ustavodajna skupščina je sprejela dekret, s katerim je obvezala ostala vladna telesa, da prepoznajo vrhovno veljavo tega organa. 545 predstavnikov skupščine, od katere jih je bilo 537 izvoljenih s strani ljudstva in interesnih skupin, si je v prostorih Narodne skupščine podelilo pristojnosti za prenovo ustavnega reda države. To pristojnost sicer predvideva tudi venezuelska ustava. V ponedeljek je sicer v istih prostorih konzervativna opozicijska koalicija izglasovala, da parlament sklepov ustavodajne skupščine ne bo upošteval. Z nedavnim dekretom naj bi sicer bile onemogočene tudi intervencije poslancev v možno zakonodajo, ki bi jo sprejela ustavodajna skupščina. Včerajšnje zasedanje ustavodajne skupščine je potekalo ob spremljavi varnostnih organov, ki so poslancem onemogočili vstop v prostore parlamenta.

Pred dnevi je sicer ustavodajna skupščina na svoji drugi seji že ustanovila Komisijo za resnico, pravico in reparacije, ki bo preiskovala odgovornost glede nasilnih protestov v državi. Na svojih zasedanjih pa so predstavniki skupščine med drugim odstavili generalno tožilko Luiz Ortego, na njeno mesto pa imenovali nekdanjega varuha človekovih pravic Tareka Williama Saaba. Preštevanja, kdo je na kateri strani, pa so se lotile tudi države v regiji. V perujski prestolnici Lima je tako potekalo izredno srečanje 17 zunanjih ministrov držav vseh treh Amerik, v venezuelskem Caracasu pa je svojo podporo ukrepom venezuelske vlade izrazilo vseh 11 predstavnikov držav, ki so članice Bolivarskega zavezništva.

Turčija je začela z gradnjo zidu na meji z Iranom. Projekt, ki ga nadzoruje Administracija za stanovanjsko gradnjo, predvideva vzpostavitev 144-kilometrskega zidu na turško-iranski meji, ki se razteza dobrih 500 kilometrov. Turška “tehnična ovira” bo sestavljena iz prenosnih blokov in bo v višino merila tri, v širino pa dva metra. Turške oblasti gradnjo zidu opravičujejo z domnevnimi oporišči Delavske stranke Kurdistana, ki naj bi se nahajali na iranski strani meje, prav tako pa naj bi čez tamkajšnji del turško-iranske meje potekala trgovina s prepovedanimi drogami. Iranska stran gradnji takšnega zidu ne nasprotuje, tiskovni predstavnik zunanjega ministrstva pa je okrepljeno varovanje na meji pozdravil. Odnosi med obema državama so se v zadnjih letih poslabšali predvsem zaradi nasprotujočih si stališč glede podpore Bašarju al Asadu v Siriji in vloge Irana pri podpori šiitskim milicam v Iraku. Turški zid sicer že stoji na meji s Sirijo, kjer so turški gradbeniki že postavili 700 od načrtovanih 830 kilometrov zidu.

Nadaljujemo na iraško-sirski meji. Bombni napad je pred dnevi ubil 36 in ranil 75 pripadnikov šiitske milice Kata’ib Sajid al-Šuhada. Ta je v navezi z Brigado Badr, ki jo sponzorira Iran, za napad pa je obdolžila ameriška letala. Ameriško letalstvo takšne obtožbe zanika, te trditve pa je potrdil tudi iraški premier Haider al Abadi z izjavo za javnost, da so napad zakrivili vojaki Islamske države. Na območju Al Tanf so ameriške sile maja letos sicer že napadle konvoj vojakov s strani Irana podprtih šiitskih milic z razlogom, da omejijo njihovo napredovanje proti Damasku in onemogočijo vez s Teheranom.

V Afganistan. Talibanske sile so po posredovanju lokalnih starešin izpustile 235 talcev. Množično zajetje lokalnega šiitskega prebivalstva s strani talibanov je sledilo napadu na vasi v provinci Sar-e Pul. V spopadih pretekli četrtek so nadzor nad območjem izgubile afganistanske varnostne sile, nakar pa naj bi v spopadih umrlo 50 civilistov. Po poročanju tiskovne agencije AFP naj bi talibani na območju še vedno imeli zajetih vsaj 100 talcev. Povečano število spopadov v zadnje pol leta naj bi tako v državi po informacijah Združenih narodov že zahtevalo več kot 1500 žrtev.

Ob 72. obletnici atomske bombe Debeluh na japonski Nagasaki pa sta ameriško in japonsko vojaško letalstvo izvedli skupne vaje. Dva ameriška nadzvočna bombnika Lancer B-1B sta v bližini otočja Kijušu poletela skupaj z japonskimi vojaškimi lovci F-2. Vaji z japonskim letalstvom je sledila še ločena vaja z istimi bombniki in južnokorejskimi letali, so še sporočili predstavniki japonski vojaških sil. Ameriški bombniki B-1B, udeleženi v zadnjih vajah, so sicer zmožni tovoriti jedrsko bombo in so običajno nastanjeni v ameriškem oporišču na otoku Guam, katerega status je določen kot “nevključeni del Združenih držav Amerike”.

Kenjiski predsedniški kandidat opozicijske Narodne super zveze Raila Odinga je neuradne rezultate volitev označil za hekersko goljufijo. Rezultati po 90 odstotkih preštetih glasov namreč napovedujejo zmago njegovega protikandidata in dosedanjega predsednika Uhura Kenyatte z deset odstotno prednostjo. Po besedah Odinge naj bi neznani hekerji z elektronsko identifikacijo Christopherja Msande na serverje naložili algoritem, ki naj bi pokazal lažno razliko desetih odstotkov v prid Kenyatti. Christopher Msando, katerega gesla naj bi hekerji uporabili, je bil dobra dva tedna nazaj umorjen in je pred svojo smrtjo služboval kot višji uradnik volilne komisije, zadolžen za tehnologijo. Razglasitve rezultatov zadnjih treh predsedniških volitev v Keniji niso minile brez nasilja, spopadi leta 2007 so zahtevali 1300 žrtev. Leta 2013, ko sta se spopadla ista kandidata kot letos, je v spopadih po obtožbah volilne goljufije umrlo približno 300 ljudi.

Informativni blok mednarodnih novic zaključujemo v Srbiji. Državni časopis Večernje novosti je sporočil, da turški predsednik Recep Tayyip Erdogan načrtuje uradni obisk pri srbskem kolegu Aleksandru Vučiću. Iz Ankare naj bi konec septembra v Beograd poleteli dve letali s turško predsedniško administracijo in 150 poslovneži. Glavna tema pogovorov bo predvidoma gradnja Turškega toka, ki bi lahko v Evropo tovoril ruski plin, druga stvar, ki naj bi jo voditelja načela, pa so nevladne organizacije, povezane z Fethullahom Gülenom. V Srbiji naj bi namreč delovalo več šol in organizacij, ki imajo vezo z gibanjem Hizmet, turški veleposlanik v Beogradu Tanzu Bilgic pa je že dejal, da upa na njihovo zaprtje. Pretekli ponedeljek naj bi se predsednik Vučić že sestal z vodjo turške obveščevalne službe Hakanom Fidanom.

Koprski Cimos je s prvim avgustom začel z zapiranjem tovarne v Zenici v Bosni in Hercegovini. Tam je do sedaj delalo 150 ljudi, od katerih jih bo 40 dobilo prezaposlitev znotraj podjetja, ostali pa se selijo na zavod. Pred dvema letoma je Cimos v Bosni in Hercegovini že zaprl tovarno v Sarajevu, ki je zaposlovala 150 delavcev. V Cimosu, ki je maja dobil novega lastnika, in sicer italijanski sklad Palladia Finanzaria, pravijo, da je zaprtje zeniške tovarne del ukrepov prestrukturiranja podjetja. Italijanski sklad, ki je podjetje kupil za 100 tisoč evrov, je od takrat z dvema dokapitalizacijama vanj vložil 20 milijonov evrov.

 

facebook twitter rss

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness