Opozicijsko pozicijski OFF

Opozicijsko pozicijski OFF

Aktualno-politična novica
7. 6. 2012 - 14.00
 / OFF

Posebni odposlanec Združenih narodov in Arabske lige za Sirijo Kofi Annan bo danes o dogajanju v Siriji poročal v Generalni skupščini Združenih narodov in na seji Varnostnega sveta, jutri pa se bo v Washingtonu sestal še z ameriško zunanjo ministrico Hillary Clinton. Nekdanji generalni sekretar Združenih narodov naj bi krepil pritisk na velike države, naj odločneje podprejo njegov mirovni načrt ali pa naj poiščejo alternativnega. Medtem sirskemu nasilju ni videti konca. Po navedbah sirske opozicije naj bi sile, zveste sirskemu predsedniku Bašarju al Asadu, v pokrajini Hama v osrednji Siriji izvedle nov pokol civilistov. Ubitih naj bi bilo okoli sto ljudi. Sirska opozicija je Združene narode že pozvala, naj raziščejo okoliščine novega napada, upornike pa pozvala, naj okrepijo vojaško delovanje proti režimu. Sirska vlada je odgovornost za pokol zanikala.

Spletni gigant Google uporabnike opozarja na povečano možnost vdorov v uporabniške račune s strani hekerjev. Uporabniki, ki jim grozijo takšni vdori v račun, bodo s strani podjetja opozorjeni s posebnim opozorilom, natančneje z roza pasico, na kateri bo z modrimi črkami zapisano varnostno opozorilo. V času nenehnih hekerskih napadov sporočilo ne bi bilo zanimivo, če ne bi na Googlu dejali, da naj bi za napadi stale tudi države. Strokovnjak Googla za varnost Eric Grosse (izg. gros) je povedal, da ne morejo razkriti podrobnosti, ne da bi izdali informacije, ki bi koristile tem negativnim akterjem, a njihova podrobna analiza, pa tudi podatki, ki so jih dobili s strani žrtev, močno kažejo na vpletenost držav ali skupin, ki jih sponzorirajo države. V špekulacijah se kot vpleteni pojavljajo Kitajska, Belorusija, Iran in Sirija, sporne pa naj bi bile tudi določene prakse Izraela.

Ruski parlament je sprejel zakon, ki bo drastično povišal kazni za ljudi, ki sodelujejo v protestih in kršijo javni red in mir. Najvišja kazen za organizatorje takšnih protestov se bo tako povišala na milijon rubljev, kar je preračunano približno 25.000 evrov, kazen za udeležence protestov pa na 7400 evrov. Ruska opozicija pravi, da je zakon, ki je prišel iz Kremlina in samo še čaka na podpis predsednika Vladimirja Putina, ukrep proti politični opoziciji in demokratičnim instrumentom. Predvsem pa naj bi bil zakon odziv na proteste, ki so se zgodili ob nedavnih volitvah in so bili usmerjeni proti vladajoči politični eliti s Putinom na čelu.

Član grške neonacistične stranke Zlata zora Ilias Kasidiaris je v jutranjem predvolilnem televizijskem soočenju, ki je potekalo v živo in ga je predvajala grška televizija, povzročil incident, ko je med prenosom fizično napadel poslanki levice. Potem ko je poslanka Reno Duru iz stranke Siriza omenila njegovo domnevno vpletenost v oborožen rop pred petimi leti, jo je polil z vodo, zatem pa je še s pestmi fizično napadel poslanko komunistov Liano Kaneli, ki je vzela kolegico v bran. Grška vlada je izpad ostro obsodila z obrazložitvijo, da gre za napad na vse demokratične državljane. Državno tožilstvo v Atenah pa je za Kasidiarisa že odredilo aretacijo zaradi očitnega prekrška.

Očitek, ki ga je med soočenjem izrazila poslanka in je sprožil napad neonacista, se je nanašal na rop petih neidentificiranih napadalcev, ki so leta 2007 zabodli nekega študenta. Kasidiaris naj bi takrat priskrbel svoj avto, s katerim so roparji pobegnili.  Grška skrajno desna stranke Zlata zora je na nedavnih parlamentarnih volitvah dobila sedem odstotkov glasov in tako prvič prestopila parlamentarni prag. Dobila je kar 21 poslanskih mest.

Neprofitna organizacija Freedom House je objavila poročilo o mladih demokracijah srednje in vzhodne Evrope ter Evrazije z naslovom "Države v tranziciji 2012". Zanimivo je, da ima v poročilu najboljšo oceno Slovenija. Čeprav je splošni trend v skupini držav, ki jih poročilo obravnava, negativen, se je Sloveniji ocena od lanskega poročila izboljšala. Freedom house tako ugotavlja, da si na primer madžarski premier Viktor Orban in ukrajinski predsednik Viktor Janukovič prizadevata za "putinizacijo" njunih držav. Poleg Madžarske je bilo opaziti nazadovanje tudi pri petih drugih državah članicah Evropske unije, in sicer Bolgariji, Češki, Litvi, Romuniji in Slovaški. Glede korupcije poročilo pravi, da je ta v javnem sektorju institucionalni problem, saj se posli z državo sklepajo predvsem preko političnih zvez. Poročilo na področju korupcije omenja tudi primer Patria, kjer je med obtoženimi tudi premier Janez Janša.

Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport je pripravilo razpis za implementacijo bolonjskega procesa, s katerim bo financiralo vključevanje zunanjih strokovnjakov v pedagoški proces do leta 2013. Komisija je na razpisu izbrala 34 projektov. Za vključevanje zunanjih strokovnjakov bodo javne visokošolske institucije dobile okoli 521.000 evrov, pet zasebnih brez koncesije 205.000, 16 zasebnih šol, ki za svoj program dobivajo tudi javna sredstva, pa celo 711.000 evrov. Zasebna Fakulteta za uporabne družbene študije, ki jo na vseh treh bolonjskih stopnjah obiskuje zgolj 369 študentov, je dobila osem odobrenih projektov, v skupnem znesku okoli 400.000 evrov. Univerza v Ljubljani, ki jo obiskuje okoli 51.000 študentov, pa bo dobila le štiri projekte v vrednosti približno 90.000 evrov.

Fakulteta za uporabne družbene študije je torej dobila tretjino vseh sredstev na javnem razpisu, eden od njenih ustanoviteljev Borut Rončević pa na ministrstvu za izobraževanje vodi direktorat za visoko šolstvo. Očitki o sistematskem favoriziranju zasebnega in šikaniranju javnega šolstva, ki so se pojavili že z varčevalnimi ukrepi, torej postajajo vedno bolj upravičeni. Spomnimo se izjave ministra za izobraževanje Turka iz preteklega tedna, ko je v intervjuju za Val 202 dejal, da je zasebno šolstvo za državo cenejše.

Stanovalci šišenskih blokov na Kogojevi ulici in Ob Žici so soočeni s prevzemom parkirišč, ki so jih uporabljali, seveda brezplačno, že od leta 1970. Ta parkirišča so bila zgrajena hkrati z bloki, seveda pa so bila plačana s strani kupcev stanovanj. A podjetje Giposs, znano iz podobnih afer v drugih predelih Ljubljane, se je vpisalo v zemljiško knjigo kot lastnik, zemljišče, na katerih so ta parkirišča, pa oddaja v najem podjetju Avtolap. To podjetje sedaj želi tržiti parkirišča in to vsa, to pa počne z izsiljevanjem in varnostniki. Na parkirna mesta je namreč podjetje že postavilo zapornice, od stanovalcev pa zahteva za uporabo sklenitev pogodbe, po kateri stane najem na leto 120 evrov, plačati pa morajo še enkrat toliko za kavcijo. Avtolap sicer medijem ne želi pokazati najemne pogodbe, ki naj bi jo sklenil z Gipossom, prav tako pa so v podjetju precej neodzivni za druga vprašanja.

Mestna občina Ljubljana pravi, da je del zemljišč v lasti podjetja A1, del pa v lasti Gipossa, zato ni upravičena posegati v urejanje premoženjskih razmerij na njih. Z občine pa dodajajo, da so uporabniki parkirišč z dosedanjo uporabo le-teh, nedvomno priposestvovali vsaj služnost parkiranja in poti. Kakorkoli, zapornice sedaj stojijo, varnostniki pa nadzirajo parkirišče, seveda ne za varnost avtomobilov, ampak zapornic. Govorili smo s članom koordinacijskega odbora stanovalcev na Kogojevi in Ob žici, Milanom Pirihom, in ga vprašali, kaj bodo stanovalci storili, da se stvar reši. Pirih omeni tudi netransparentnost najema s strani Avtolapa:

IZJAVA JE NA VOLJO V POSNETKU CELOTNE ODDAJE

Kam pa bodo svoja vozila parkirali gosti prebivalcev in drugi obiskovalci naselja v primeru, da bo sodišče odredilo, da ima podjetje Avtolap pravico do oddajanja teh parkirišč v najem?

IZJAVA JE NA VOLJO V POSNETKU CELOTNE ODDAJE

Občina se torej drži ob strani, policija ne ukrepa, zasebni varnostniki pa nadzorujejo nekdaj skupne prostore. Bo sodišče vendarle presodilo v prid prebivalcev teh blokov?

facebook twitter rss

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness