Paštunski OFF

Paštunski OFF

Aktualno-politična novica
Protesti v podporo paštunskemu aktivistu
29. 1. 2020 - 15.00
 / OFF

V pakistanskih mestih Islamabad, Karači in Lahore so se na ulicah zbrali protestniki, ki zahtevajo izpustitev paštunskega aktivista za človekove pravice Manzorja Paština iz Gibanja za zaščito Paštunov oziroma PTM. V ponedeljek so ga oblasti aretirale in ga obtožile zarote ter pozivanja k uporu v govoru, ki ga je imel na shodu gibanja. Gibanje se sicer osredotoča predvsem na opozarjanje na vojaško nasilje, izvensodne usmrtitve in stroge varnostne politike na severozahodu države, torej na območju spopadov vojske s pakistanskimi talibani. Ti so trajali od leta 2007 do 2014, ko je vojski uspelo potisniti talibane čez mejo v Afganistan. Kljub temu se sporadični napadi na vojake in civiliste nadaljujejo. Paštunsko gibanje od oblasti zahteva odstranitev min ter konec izvensodnih pobojev ter ugrabitev civilistov s strani vojske. Na protestih v prestolnici Islamabad so oblasti aretirale člana gibanja in poslanca v spodnjem domu parlamenta Mohsina Davarja in 24 drugih protestnikov. Člani gibanja so bili v preteklosti že večkrat zaprti brez utemeljenega suma. Pred slabim letom je pakistanska vojska sicer izjavila, da gibanje financirajo indijske in afganistanske obveščevalne agencije in da se njegov čas izteka. 

Pakistan in nedavne volitve
 / 15. 8. 2018
Pakistan je sicer danes za nedoločen čas zaprl mejni prehod Torkham z Afganistanom, potem ko naj bi nekaj izstrelkov iz topiča pristalo na pakistanski strani meje. Medtem ko Pakistan za izstrelke dolži Afganistan, ta odgovornost zanika in meni, da je verjetno streljal kar Pakistan sam, da bi dobil izgovor za zaprtje meje, k čemur naj bi se zatekel že večkrat v preteklosti. Mejni prehod so pakistanske oblasti sicer odprle septembra lani, da bi povečale trgovanje. 

Predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je po ločenih pogovorih z izraelskim premierjem Benjaminom Netanjahujem in opozicijskim rivalom Benijem Gancem objavil načrt za mir na Bližnjem vzhodu. Palestinski predstavniki na pogovore niso bili povabljeni. Palestinski predsednik Mahmud Abas je že povedal, da bo palestinsko ljudstvo načrt, citiramo, “poslalo na smetišče zgodovine”. 

Izjava

Več o absurdni in bizarni vsebini načrta v OFFsajdu ob petih s Primožem Šterbencem.

Bolivijska desna predsednica de facto Jeanine Añez je na novo sestavila vlado, v kateri je zamenjala tri ministre. Prejšnji teden je namreč napovedala kandidaturo na majskih predsedniških volitvah, čeprav je ob nastopu funkcije obljubila, da tega ne bo storila. To je sprožilo odstop ministrice za komunikacije Roxane Lizárrage, ki je njeno odločitev označila za izdajstvo. Poleg nje je zamenjala še ministra za ruralni razvoj in izobraževanje. Spomnimo: Añez je oblast prevzela v vojaškem državnem udaru, v katerem je moral iz države pobegniti na volitvah izvoljeni predsednik Evo Morales iz stranke Gibanje za socializem.

Vodja perujske opozicijske stranke Ljudska sila Keiko Fujimori mora spet v zapor, tokrat za 15 mesecev. Kot je odločilo sodišče, bo tam čakala na začetek sodnega procesa v zvezi z obtožbami korupcije. Fujimori je v zaporu preživela že 13 mesecev, potem ko je ustavno sodišče novembra lani zahtevalo njeno izpustitev, a so se tožilci na njegovo odločitev pritožili. Sodišče je pritožbi ugodilo, saj bi lahko v nasprotnem primeru obtoženka vplivala na korupcijsko preiskavo. Ta še poteka, oblasti pa v njej preučujejo obtožbe, da je Fujimori leta 2011 za vodenje predvolilne kampanje od brazilskega gradbenega podjetja Odebrecht prejela sredstva v višini enega milijona evrov, za katerega je trdila, da je prišel iz drugih virov. Odebrecht je že priznal, da je podkupil številne politike v Latinski Ameriki, trije prejšnji perujski predsedniki, med njimi Fujimorijin oče Alberto Fujimori, pa so že pristali v zaporu zaradi povezav s podjetjem.  

O letošnjem Nobelovem nagrajencu za mir in o dejanskem stanju njegovih reform
 / 6. 11. 2019
V Etiopiji je na ulice prišlo več deset tisoč protestnikov, ki menijo, da vlada premierja Abija Ahmeda ni naredila dovolj, da bi rešila 27 ugrabljenih študentk in študentov z Univerze Dembi Dollo v regiji Oromija, ki so pogrešani že dva meseca. Oblasti sicer trdijo, da so jih 21 izmed njih že rešili, a starši trdijo, da svojih otrok še niso videli. Regijske oblasti domnevajo, da za ugrabitvami tiči Oromska osvobodilna fronta, oborožena skupina, ki je v zahodni Oromiji na zahodu države zapletena v spopade z vlado. Skupina sicer sume zavrača in trdi, da gre za vladno propagandno kampanjo proti njej. 

Bolgarska vlada je s 124 glasovi za in 102 proti preživela glasovanje o nezaupnici v 240-članskem parlamentu. Nezaupnico so vložili opozicijski Socialisti, potem ko so se prebivalci mesta Pernik od novembra dalje soočali s pomanjkanjem pitne vode. Vodna kriza je sprožila več protestov, na začetku leta pa tudi odstavitev ministra za okolje Nena Dimova. Tega tožniki dolžijo namernega slabega upravljanja, saj je kljub usihanju vode v zajetju za jezom, ki zagotavlja pitno vodo 100 tisoč prebivalcem Pernika, dovolil njeno uporabo v industrijske namene. Socialisti vladi očitajo tudi, da ni uspela zagotoviti ustreznega nadzora nad uvozom smeti in preprečiti onesnaževanja zraka v nekaterih mestih. 

V Parizu so izbruhnili spopadi med policijo in protestniškimi gasilci. Ti zahtevajo boljše pogoje dela in dvig bonusa za tveganje pri delu, ki je ostal nespremenjen od leta 1990, z 19 na 25 odstotkov plače. V odgovor na proteste je minister za notranje zadeve že obljubil dvig bonusa, sindikati pa so nadaljnje proteste preklicali. 

V Franciji bodo kmalu na boljšem tudi prašiči in piščanci. Od naslednjega leta dalje bo namreč prepovedana kastracija prašičev brez anestezije in mletje še živih moških piščancev. Piščanci pasme nesnic namreč niso uporabni niti za meso, saj nimajo dovolj mišične mase, niti za valjenje jajc, zato jih v industrijskih obratih takoj pobijajo. Znanstveniki sicer pripravljajo metodo, po kateri bi spol embria prepoznali že v jajcu, a zaenkrat ta ni dovolj razvita, da bi bila ekonomična na ravni industrijske proizvodnje. Direktiva Evropske unije sicer dovoljuje mletje živih piščancev, starih manj kot 72 ur, če je to izvedeno tako, da njihova smrt nastopi v trenutku. Po svetu je sicer letno ubitih 7 milijard piščancev. 

 

facebook twitter rss

 

Podprite kakovostne radijske vsebine tudi v koronski dobi, kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness