Lepo pozdravljeni. Po vsem svetu potekajo protestni shodi v podporo aktivistični hekerski skupini Anonymous. Njihova pozicija v svetu je jasna. Hektivisti vsesvetovnega gibanja so v preteklosti podprli spletni portal WikiLeaks, prijaviteljico spornega delovanja ameriške vojske Chelseo Manning, podprli so tako imenovano Arabsko pomlad oziroma arabske protestnike proti diktaturi na Bližnjem vzhodu in Magrebu, svoj glas so dali tudi gibanju Occupy Wallstreet, ki se je v dveh letih razširilo po vsem svetu, a nekako izgubilo svoj prvotni zagon.

Kot veste, globalno obeleževanje hektivistov na 5. november sovpada z dnevom Guya Fawkesa, ki je leta 1605 poskušal razstreliti britanski parlament. V več kot 400 mestih po vsem svetu bodo podporniki gibanja Anonymous tako danes bodisi protestirali proti koruptivni lokalni ali državni oblasti, medtem ko so si drugi zadali opozarjati na globalne probleme, kot so paranoičen digitalni nadzor ameriške nacionalne varnostne agencije in nevarnosti genskega manipuliranja s hrano, kot si ga predstavlja in trži korporacija Monsanto. Največ ljudi v marvelovih maskah - stripovska in medijska korporacija jih je prodala na sto tisoče - se pričakuje v Združenih državah Amerike in Veliki Britaniji. Tudi pri nas se v okviru mednarodnega shoda milijona mask v organizaciji aktivistične skupine Anonymous obeta protestni shod, predvidoma se je začel ob 13. uri na Prešernovem trgu.

V Bangladešu je sodišče zaradi sodelovanja v vojaškem uporu leta 2009, ki so ga sprožile slabe plače in obupni delovni pogoji za pripadnike obmejnih enot, najmanj 150 vojakov obsodilo na smrt. Upor, ki se je začel v generalštabu obmejnih vojaških enot v prestolnici Daka in se je nato razplamtel tudi na druge vojaške baze po vsej državi, je trajal 30 ur in terjal več kot 70 življenj. Do sedaj so bangladeška vojaška sodišča na zaporne kazni sicer obsodila že skoraj 6.000 vojakov. Sodniku je med vsem vendarle uspelo priznati, da bi morali vojakom takrat zagotoviti vsaj višje plače, da bi svoje otroke lahko poslali v šolske ustanove, ki so v lasti bangladeške vojske.

Uporniška skupina nekdanjih vojakov uradne vojske Demokratične republike Konga, znana tudi kot M23, sporoča, da se odpoveduje nadaljnjemu oboroženemu uporu proti vladnim silam in naj bi se od sedaj osredotočila na dosego svojih ciljev s političnimi sredstvi. K slednjemu jih seveda ni prepričalo spoznanje o moči argumentov, pač pa moč vojaške sile, ki jih je pripeljala na rob poraza. Vladne enote so namreč s podporo sil Združenih narodov v zadnji ofenzivi upornike pregnale z vseh njihovih oporišč na vzhodu države, kjer so več kot leto in pol izvajali svoje uporniške akcije. Slednje so bile na začetku sicer zelo uspešne, saj so lanskega novembra zasedli celo prestolnico province Severni Kivu Gomo. Vladne sile predsednika Josepha Kabile so bile tedaj v precejšnjem razsulu, do preobrata pa je očitno v odločilni meri prispevala podpora enot Združenih narodov. Slednji pozivajo k nadaljevanju mirovnih pogajanj o pogojih končanja krize, ki bi prinesli trajnejši mir v to nemirno regijo.

Na do šest let zaporne kazni pa so v Avstriji obsodili 7 članov neonacistične skupine Objekt 21. Skupina, ki se spogleduje z nacionalsocializmom, je bila pod prikritim policijskim nadzorom od leta 2009, delovala pa je v Zgornjeavstrijski deželi. Priče so jih med drugim obremenile povezav z nezakonitim omrežjem prostitucije, preprodajo drog in orožja ter namernih požigov.

Hrvaško ministrstvo za zunanje in evropske zadeve se je po odločitvi zagrebškega občinskega sodišča, ki je dovolilo nadaljevanje tožbe zoper Ljubljansko banko, prvič javno odzvalo na ostre očitke, ki v zadnjih dneh letijo s slovenske strani. Hrvaška stran trdi, da spoštuje in bo spoštovala določila memoranduma, podpisanega marca letos med premierjema obeh držav na gradu Mokrice. Na hrvaškem zunanjem ministrstvu poudarjajo, da določila izvajajo v skladu s hrvaškimi zakoni, ki določajo, da je za mirovanje postopka potrebna soglasnost vseh strani, tudi tožene. To je vsaj malce konfuzno, saj je težko verjeti, da bi Ljubljanska banka nasprotovala ustavitvi postopkov zoper samo sebe.

Uradni Zagreb se sklicuje tudi na lastno upoštevanje memoranduma v točki, ko morata državi nasloviti skupni poziv Banki za mednarodne poravnave v Baslu, da bosta vprašanje deviznih rezerv Ljubljanske banke reševali pod njenim okriljem. To sta Slovenija in Hrvaška sicer storili, a je omenjena banka sporočila, da je njena vloga pri bančnih pogajanjih med državami nekdanje Jugoslavije potekla. Kot je znano, pa si obe državi zelo različno razlagata tudi ta odgovor baselske banke. Hrvaško zunanje ministrstvo sicer še vedno ni potrdilo uradnega srečanja zunanjih ministrov Vesne Pusić in Karla Erjavca, ki ga je naš šef diplomacije napovedal za 20. november v hrvaški prestolnici.

V Evropi in po svetu se je začela mednarodna akcija Postavi se za novinarstvo, ki jo soorganizira Evropska zveza novinarjev in bo potekala pod geslom "Novinarji niso teroristi". Predsednik Društva novinarjev Slovenije Matija Stepišnik o razlogih in prelomih v novinarski panogi.

Izjavi lahko prisluhnete v posnetku oddaje.

Društvo Integriteta – Transparency International Slovenia je predstavilo izsledke mednarodnega poročila o primernosti zakonske zaščite tako imenovanih "whistleblowerjev", oziroma po slovensko žvižgačev ali prijaviteljev, v državah Evropske unije. Temi se bomo nekoliko obširneje posvetili v današnjem Offsajdu, tokrat samo glavne ugotovitve poročila, ki jih je predstavil generalni sekretar Društva Integriteta Vid Doria.

Izjavi lahko prisluhnete v posnetku oddaje.