Zunanje ministrstvo Združenih držav Amerike je naznanilo, da ukinjajo skoraj vso varnostno pomoč Pakistanu. Na letni ravni bi to lahko pomenilo dobro milijardo evrov pomoči. Razlog za ukinitev pomoči je ameriško nezadovoljstvo z ukrepi pakistanske vlade glede militantnih skupin na območju Pakistana, predvsem afganistanskih talibov in pripadnikov afganistanske gverilske mreže Hakani. Slednji so znani po napadih na afganistansko vlado in na sile NATA, ki jih vodijo Združene države. Potezo o ukinitvi pomoči Pakistanu je predhodno nakazal že ameriški predsednik Donald Trump v tvitu, v katerem je pakistansko vlado obtožil, da domnevnim afganistanskim teroristom nudi varno zavetje.Njegovemu tvitu je sledila odločitev pakistanske vlade, da afganistanskim migrantom v državi, podaljšajo dovoljenje za bivanje samo za en mesec. Približno 1,4 milijona afganistanskim migrantom je konec decembra lani poteklo letno dovoljenje za bivanje. Afganistanski migranti so v Pakistanu naseljeni že od leta 1980, večina se jih je vrnila do leta 2002. Velika večina teh, ki so v Pakistanu ostali, je bila tam tudi rojena, vendar ima še vedno afganistansko državljanstvo. V okviru trilateralnega sporazuma z afganistansko vlado in oddelkom Združenih narodov za migrante je pakistanska vlada sicer razmišljala o ponovnem podaljšanju dovoljenja za bivanje za eno leto, a se je na koncu pod pritiski ameriške vlade odločila samo za mesečno. Ameriška vlada je že septembra lani ukinila vojaško pomoč Pakistanu v višini 212 milijonov evrov, namenjenih za nakup nove opreme.

Ameriški predsednik Donald Trump in južnokorejski predsednik Moon Jae-In sta prestavila skupne vojaške vaje. Te bi se morale odviti med zimskimi olimpijskimi igrami v južnokorejskem mestu Pjongčang, a jih bosta državi prestavili na čas po olimpijskih igrah. Preložitvi vojaških vaj je sledila severnokorejska odločitev, da se prvič po dveh letih udeleži uradnih pogovorov z Južno Korejo. Poglavitna tema pogovorov, načrtovanih za naslednji teden, bodo zimske olimpijske igre in sodelovanje severnokorejskih športnikov na njih.

V Iranu ponovno potekajo protesti v podporo iranski vladi. Nekaj deset tisoč protestnikov je okrivilo Združene države Amerike za sprožitev protivladnih protestov. Ti so se začeli konec decembra zaradi slabega ekonomskega položaja prebivalcev in dviga cene goriva.

Nekdanjega gruzijskega predsednika Miheila Sakašvilija je mestno sodišče v gruzijski prestolnici Tbilisi spoznalo za krivega zlorabe položaja in ga obsodilo na tri leta zapora. Sakašvili je bil obsojen zaradi zlorabe položaja, ker je v času svojega predsedovanja pomilostil štiri policiste, obsojene umora bankirja leta 2006, in zaradi prikrivanja dokazov o tem umoru. Sakašvili, ki od izteka mandata biva in politično deluje v Ukrajini, se sojenja ni udeležil. V Ukrajini igra vlogo opozicije aktualnemu predsedniku Petru Porošenku, v lanskem letu pa so ga večkrat pridržale tudi ukrajinske oblasti. Nekdanja zaveznika sta se sprla zaradi Sakašvilijevih obtožb, da Porošenko dopušča in sodeluje v koruptivnih poslih ukrajinskih elit. Ukrajinska vlada je že večkrat zavrnila zahteve gruzijskih oblasti po izročitvi Sakašvilija.  

Palestinska oblast, palestinska vlada s sedežem na Zahodnem bregu, ki obvladuje tudi Gazo, od prebivalcev Gaze zahteva, da začnejo sami plačevati elektriko. Palestinska oblast želi v okviru mirovnih pogovorov s Hamasom, ki je Gazo nadzoroval do novembra lani, ponovno povečati količino električne energije v Gazi. Enklava elektriko dobiva iz Izraela, uvoz energije pa se je zmanjšal junija lani kot način izvajanja pritiskov na v Gazi vladajočo palestinsko politično opcijo Hamas. Zmanjšanje dobave električne energije je takrat zahteval predsednik Palestinske oblasti Mahmud Abas, ki z Izraelom deli cilj oslabitve Hamasa. Po zmanjšanju dobave so prebivalci Gaze električno energijo prejemali največ štiri ure dnevno. Prebivalci Gaze bodo za povečanje količine električne energije morali plačevati 2 milijona evrov na mesec, povprečno pa bo to zagotovilo eno uro električne energije na dan več.

Izraelska vlada je sestavila nov predlog zakona o smrtni kazni, ki bi dovoljeval smrtno kazen tudi za posameznike, obsojene terorističnih aktivnosti. Predlog zakona teroristično aktivnost opredeljuje kot kakršenkoli nameren poskus umora civilistov za doseganje političnih, verskih, nacionalnih ali ideoloških ciljev. V skladu s trenutno zakonodajo lahko smrtno kazen civilno sodišče dodeli le nacistom in nacističnim kolaborantom, obtoženim umora v obdobju holokavsta. Izraelska vojaška sodišča pa lahko smrtno kazen dodelijo, če se za to izrečejo trije sodniki. Če bo predlog zakona sprejet, bo za smrtno kazen potrebna odločitev dveh od treh sodnikov vojaškega sodišča.

Sindikat poklicnega gasilstva Slovenije je po sedmih mesecih pogajanj z obrambno ministrico Andrejo Katič podpisal stavkovni sporazum in aneks h kolektivni pogodbi za dejavnost poklicnega gasilstva. Stavkovni sporazum večini gasilcev prinaša dvig osnovne plače za dva plačna razreda, kar za posameznega gasilca pomeni dvig v višini približno 100 evrov mesečno. Predsednik Sindikata poklicnega gasilstva Aleksander Ogrizek je dodal še, da bodo odpovedali stavko, napovedano za 10. januar, vendar pa stavkovnega odbora še ne bodo razpustili.