Gvatemala, Mehika in Združene države Amerike so dosegle dogovor o strožjem nadzoru migrantov, ki nezakonito prehajajo mejo s tovornimi vlaki. Oblasti tako na gvatemalsko-mehiški, predvsem pa na mehiško-ameriški meji opažajo povečano število mlajših migrantov, ki si prebeg v ZDA skušajo zagotoviti s skokom na tovorni vlak, ki ga nato na enak način zapustijo takoj po prečkanju meje. Številni migranti naj bi se pri tem poškodovali, pogoste so tudi smrti, oblasti v vseh treh državah pa ob tem opozarjajo še na nevarnost tolp, ki preži na priseljence. V skladu z dogovorom, ki so ga v imenu držav sklenili mehiški in gvatemalski predsednik ter ameriški podpredsednik, bodo oblasti na mejnih prehodih postavile več nadzornih točk, s katerih bodo prežale na romantične priseljence, ki si pot v lepšo prihodnost skušajo zagotoviti s tovornim vlakom.

Direktor ameriške obveščevalne agencije CIE John Brennan je po dlje časa trajajočem medsebojnem obtoževanju med senatorji in obveščevalci priznal, da so Ciini agenti vohunili za senatnimi preiskovalci, ki so pod drobnogled vzeli obtožbe o zlorabljanju domnevnih teroristov v zaporih CIE. Obveščevalna agencija je preko medijev in skozi tako imenovane zaupne vire senatne preiskovalce obtoževala hendlanja z dokumenti, do katerih naj ne bi smeli imeti dostopa, senatni preiskovalci pa so agentom očitali protipravni nadzor nad njimi.  

V zadevo se je vmešalo pravosodno ministrstvo Združenih držav Amerike, ki pa v preiskavi senatnih preiskovalcev ni našlo nič spornega, zato prvemu možu CIE ni preostalo drugega, kot da se posuje s pepelom in opraviči. Tudi zato, ker je medtem notranja preiskava v ameriški obveščevalni agenciji pokazala, da so nekateri njeni uslužbenci v konkretnem primeru ravnali v nasprotju z dogovorom med CIO in senatnim odborom za obveščevalne dejavnosti iz leta 2009. Ti naj bi bili po zagotovilih Brennana identificirani in kaznovani.

Indija od Svetovne trgovinske organizacije, krajše STO, zahteva razpravo in nova pogajanja o pogojih njenega sodelovanja v tej globalni organizaciji. Po navedbah medijev želi indijska vlada redefinirati pogoje o uvozu poljščin, predvsem pšenice, pri čemer vlada v New Delhiju zahteva posebno dovoljenje za nabavo in omogočanje večjih zalog. Indija se zaradi naraščajočega prebivalstva srečuje z velikimi potrebami po pšenici, zaradi česar je vlada v začetku julija kupila 61 ton pšenice in riža, kar je dvakrat več kot določajo pravila STO. Oblasti ob tem skušajo spodbujati tudi domačo pridelavo. Da bo zagotovila prehrambeno oskrbo za dve tretjini prebivalstva, bo indijska vlada samo v tem letu namenila 18 milijard dolarjev.

Ob osmi jutranji po tamkajšnjem lokalnem času je v veljavo stopila tridnevna prekinitev ognja v Gazi, ki pa naj bi bila že po le nekaj urah večkrat kršena. Kot poročajo palestinski mediji, naj bi kljub še eni odložitvi orožja Izrael napadel območja na jugu Gaze in pri tem ubil najmanj 8 ljudi, medtem ko palestinski radio obvešča o močnem obstreljevanju na območju mejnega prehoda Rafa na jugu enklave.  

72-urno začasno premirje, na katero sta Izrael in palestinsko gibanje Hamas privolila po posredovanju Združenih narodov in Združenih držav Amerike, naj bi bilo sicer namenjeno predvsem civilistom v Gazi, da po več kot tritedenskem inteznivnem izraelskem obleganju pridejo do sape in odpravijo najhujše posledice. V času premirja naj bi v Gazo prišla nujna humanitarna pomoč, med prekinitvijo izraelskih napadov pa naj bi na območju skušali oskrbeti ranjene, obnovitvi zaloge hrane in omogočiti pokop mrtvih.

Izraelska kršitev tridnevnega začasnega premirja, ki ga je moč po besedah vpletenih podaljšati, glede na vnemo izraelske vojske, ki je Gazo obstreljevala vse do samega začetka uveljavitve prekinitve ognja, ne čudi. Izraelska vojska je namreč z nadaljevanjem uničevanja palestinskih prodorov in delom vojaških operacij na območju, ki ga nadzoruje, pojem premirja tako relativizirala, da je bilo nadaljevanje obleganja Gaze le vprašanje časa. Medtem se v Kairu začenjajo pogajanja med sprtima stranema, na katerih bodo Palestinci in Izrael ob posredovanju egiptovske vlade skušali doseči trajen mir.

Trajno prekinitev ognja še vedno iščeta tudi sprti strani v Ukrajini, kjer so proruski uporniki na vzhodu države izkoristili enostransko začasno premirje ukrajinskih vladnih sil. Te so za en dan začasno zaustavile vojaške operacije v vzhodnoukrajinski regiji Doneck, da bi mednarodnim preiskovalcem na območju strmoglavljenja omogočili preiskavo nesreče malezijskega letala. To pa ne velja za proruske upornike, ki so napadli četo redne ukrajinske vojske in pri tem ubili 10 vojakov. Medtem se je na območje strmoglavljenja leta prvič po nesreči 17. julija uspelo prebiti nizozemskim in avstralskim preiskovalcem, ki bodo na terenu skušali ugotoviti, kdo je odgovoren za zrušitev letala. Kot je znano, sprti strani druga drugo obtožujeta sestrelitve letala.

Nekoliko bolj sproščen pogled na dogajanje v Ukrajini pa prinaša pobuda iz Srbije. Tamkajšnji vojvodinski nogometni klub FK Novi Sad je namreč napovedal, da bo s proruskimi uporniki odigral prijateljsko nogometno srečanje. Nogometaši Novega Sada in reprezentance samorazglašene ljudske republike Lugansk naj bi sicer brcali v Vojvodini, a je tekma pod velikim vprašajem. Reprezentanti Luganska imajo namreč težave s potjo, na drugi strani pa so se tudi v Srbiji pojavili številni apeli, naj se tekma zaradi možnega zmanjšanja ugleda države v mednarodni skupnosti odpove.  

Italijanski premier Matteo Renzi  je, v skladu s pričakovanji in napovedmi, italijansko zunanjo ministrico Federico Mogherini predlagal za kandidatko za visoko zunanjepolitično predstavnico Evropske unije. O predlaganju Mogherinijeve se je sicer govorilo že dlje časa, sinoči pa je bil o njeni kandidaturi tudi uradno obveščen prihodnji predsednik Evropske komisije Jean-Claud Juncker. Imenovanju italijanske zunanje ministrice za naslednico baronice Catherine Ashton nasprotuje več držav članic EU iz vzhodne Evrope, ki Mogherinijevi očitajo, da je premalo izkušena in preveč naklonjena Rusiji.

Slabe tri tedne po predčasnih volitvah v parlamentu poteka konstitutivna seja novega sklica državnega zbora. Pred poslanci, med katerimi je približno dve tretjini novincev, je bila najprej potrditev mandatov, pred slabo uro pa se je začelo glasovanje o predsedniku državnega zbora. Poslanci so si mandate potrdili v kompletu; tako brez mandata zaenkrat ni ostal pravnomočno obsojeni predsednik SDS-a, Janez Janša.

Za prvega med poslanci, predsednika državnega zbora je največja parlamentarna stranka, Stranka Mira Cerarja predlagala podpredsednika stranke Milana Brgleza. Po nepisanem pravilu mestu predsednika parlamenta sicer pripada drugi najštevilčnejši stranki, kar je v aktualnem primeru stranka Desus. Kot pa je znano, se je njihov predsednik Karl Erjavec ob spogledovanju s kandidaturo za evropskega komisarja mestu predsednika parlamenta odrekel.

Že včeraj smo poročali o oglobljenju skupine 6 gledalcev na sredini nogometni tekmi med Mariborom in izraelskim Maccabijem (izg. makabijem) zaradi opozarjanja na izraelsko agresijo nad palestinskimi civilisti v Gazi. Kot je znano, je policija zaradi domnevnega kršenja javnega reda in miru skupinico gledalcev kaznovala z 250 evri kazni, več o dogajanju v mariborskem Ljudskem vrtu pa tokrat eden od oglobljenih gledalcev Staš Zorzo.

prisluhnite izjavi

Kot smo slišali v včerajšnjem OFF-u, se mariborska policija ob kaznovanju gledalcev, ki so opozarjali na izraelsko ofenzivo z razširitvijo narisanih palestinskih zastav, sklicuje na varnostne ukrepe in red, ki ga določil organizator prireditve Nogometni klub Maribor, ta pa na določila evropske nogometne zveze Uefe, ki v imenu boja proti rasizmu prepoveduje vsakršen političen akt na športnih prireditvah. Tudi če gre za opozarjanje na rasizem in nasilje, kot je v primeru Palestine. Staš Zorzo ob tem opozarja tudi na moč Uefe, ki s svojimi pravili presega okvire nacionalnih zakonodaj in celo ustav.

prisluhnite izjavi