Kitajska je obeležila 70. obletnico kapitulacije Japonske in konca druge svetovne vojne z vojaško parado v Pekingu. Vabilu na parado se je odzvalo 30 voditeljev držav z vseh celin, razen Severne Amerike. Iz Evrope je prišel le češki predsednik Miloš Zeman, več držav pa je poslalo odposlance z nižjimi funkcijami. Predsednik Xi Jinping je parado izkoristil za poudarjanje mirnega značaja kitajskega vzpona, kar je podkrepil z napovedjo krčenja Ljudske osvobodilne vojske za 300 tisoč pripadnikov oziroma približno 13 odstotkov. A hkrati je s paradiranjem moderne vojaške opreme, med drugim medcelinskih in vodenih balističnih raket, katerih glavna naloga naj bi bila uničevanje letalonosilk, dal vedeti, da je teh 300 tisoč vojakov zgolj tehnološki višek.

Indijski delavci protestirajo proti predlogu reforme delovne zakonodaje. Včerajšnji stavki se je pridružilo 150 milijonov delavcev iz vse države. Nova zakonodaja, ki jo predlaga ekonomsko liberalni premier Narendra Modi, bi poenostavila postopke zaposlovanja in odpuščanja delavcev, otežila ustanavljanje sindikatov ter omejila pravico do stavke. Pod vodstvom sindikatov in s podporo opozicijskih strank stavkajoči zahtevajo opustitev takšnih reform ter uvedbo enotne minimalne plače v višini 250 dolarjev, kar bi predstavljalo med 100- in 200-odstotno zvišanje glede na trenutne minimalne plače, ki jih določajo posamezne zvezne države.

Protest prihaja tudi nekaj dni po tem, ko je premier zaradi nasprotovanja civilne družbe in parlamentarne opozicije opustil idejo o reformi zemljiškega zakona, ki bi olajšal nakup zemlje za industrijske projekte z omejevanjem potrebe po privolitvi okoliških prebivalcev. Modi je napovedal, da bo namesto s prenovo zakona v posameznih primerih nakup zemlje za industrijske projekte omogočil kar z dekretom.

Indija in Avstralija napovedujeta povečano sodelovanje na področju obrambe. Napoved gre razumeti predvsem v kontekstu povečane kitajske vojaške in poslovne prisotnosti v regiji Indijskega oceana. To nervira Indijo, ki se vidi kot glavna sila v tej regiji in v tekmi z močnejšo severno sosedo išče zaveznike v ameriško-avstralski navezi. Tako Indija kot Avstralija napovedujeta tudi povečanje aktivnosti v Južnokitajskem morju. Avstralija si prizadeva tudi za pridružitev k tako imenovanim Malabar vajam mornarice, ki jih v Indijskem oceanu vsako leto organizirata Indija in Zdužene države Amerike, letos pa se jima prvič po letu 2007 vnovič pridružuje tudi Japonska.

V Gvatemalo. Predsednik države Otto Perez Molina, ki mu javnost očita vpletenost v koruptivne posle, je odstopil. Molinov odstop je sledil nalogu za aretacijo, ki ga je včeraj izdalo gvatemalsko sodišče po tem, ko mu je kongres v torek soglasno odvzel imuniteto v primeru kazenskega postopka. Kot smo že poročali, obtožnica Molino bremeni vključenosti v splet koruptivnih poslov, v katerih naj bi vladajoči v zameno za podkupnino podjetjem dopuščali izogib uvoznim carinam. Predsednikov odstop se je primeril nekaj dni pred nedeljskimi volitvami, na katerih bodo državljani med drugim volili predsednika, podpredsednika, poslance kongresa ter župane.  

Francoski preiskovalni sodniki so na podlagi nezadostnih dokazov zaključili preiskavo smrti vodje Palestinske osvobodilne organizacije, Jaserja Arafata. Preiskava smrti Arafata se je na pobudo njegove žene, Suhe Arafat, pričela leta 2012, osem let po njegovi smrti v francoski bolnišnici v bližini Pariza. Uradni razlog smrti je huda možganska kap, ki naj bi bila po prepričanju mnogih, tudi Arafatove žene, posledica zastrupitve. Leta 2012 je tako skupina francoskih, ruskih in švicarskih znanstvenikov preiskovala vzorce trupla Arafata, a prisotnost radioaktivnega polonija in žvepla, ki bi utegnila biti razlog Arafatove smrti, so odkrili zgolj Švicarji. A ker obstaja verjetnost, da sta se škodljiva elementa v truplu nakopičila iz okolja, ne predstavljata zadostnega dokaza za izrek obtožnice. Arafatova vdova in predstavniki palestinske oblasti so sodnikom očitali prenagljenje pri zaprtju primera ter prepričani v nasilno smrt Arafata napovedali nadaljnjo preiskavo.

K begunski krizi na stari celini. V madžarski prestolnici Budimpešti je ponovno odprta glavna železniška postaja, a beguncem brez dokumentov, ki se želijo vkrcati na vlak za Nemčijo in Avstrijo, je potovanje na želeno destinacijo še vedno onemogočeno. Na tiskovni konferenci ob pogovorih na temo begunske krize v Bruslju pa je madžarski premier Viktor Orban med drugim povedal, da je problem beguncev problem Nemčije, saj si sodeč po njegovih besedah vsi želijo tja. A prahu v begunski problematiki, ki zadnji čas intenzivno razburja Evropo, ni še dodatno dvignila zgolj Orbanova izjava, marveč tudi domnevno sporno označevanje beguncev na Češkem. Človekoljubne organizacije je razburilo dejstvo, da so češki policisti preko 200 beguncev, ki so jih prestregli na mednarodnih vlakih v državi, s flomastri oštevilčili po rokah.

Svetovne novice zaključujemo v Afriki. Virus ebole v Liberiji ni več prisoten, so sporočili iz Svetovne zdravstvene organizacije. Država zdaj vstopa v 90-dnevno obdobje poostrenega nadzora. Spomnimo, da je bila odsotnost ebole v Liberiji razglašena maja letos, a so po manj kot dveh mesecih ponovno potrdili prisotnost virusa v državi, kjer je zaradi ebole umrlo preko 4 tisoč ljudi. Ebola je sicer še vedno prisotna v Sierri Leone in Gvineji. Skupno število smrtnih žrtev zadnje epidemije ebole v državah zahodne Afrike presega 11 tisoč.

Potekala je novinarska konferenca O razmerah na RTV Sloveniji, na kateri so sodelovali generalni direktor RTV-ja Marko Fili, direktorica Televizije Slovenija Ljerka Bizilj in odgovorna urednica informativnega programa Jadranka Rebernik. S konference poroča novinar Radia Študent, Matej Zwitter:

Izjava

Off sta pripravila Zwitter in vajenka Katja.