Pasta Italiana OFF

Aktualno-politična novica
20. 7. 2018 - 15.00
 / OFF

ustavni zakon za zaščito NLB in njega dolga brada
 / 23. 3. 2018

Poslanci državnega zbora so podprli zakon za zaščito vrednosti kapitalske naložbe države v Novi ljubljanski banki. Zakon je podprlo 59 poslancev, skupaj 11 poslancev Levice in SNS-a pa je glasovalo proti. Zakon določa, da bo v primeru, da Hrvaška izvrši prisilno izvršbo in rubež premoženja NLB, država povrnila negativne finančne posledice iz sklada za nasledstvo. V primeru, da sredstev v nasledstvenem skladu ne bo dovolj, bo lahko država povečala namensko premoženje sklada iz B bilance državnega proračuna, torej iz Računa finančnih terjatev. Skupščina Slovenskega državnega holdinga se je odločila, da ponovno začne postopek prodaje delnic NLB, vlada pa je SDH naložila, naj se do konca leta proda najmanj petdeset odstotkov plus eno delnico. Evropska komisija od Slovenije zahteva prodajo banke zaradi državne pomoči leta 2013. Vlada je prodaji nasprotovala zaradi znižane cene banke, za katero so kriva nerešena vprašanja o hrvaških deviznih varčevalcih.

Nekdanja južnokorejska predsednica Park Guen-hye je bila obsojena še na dodatnih osem let zaporne kazni zaradi zlorabe državnih sredstev. Nekdanjo predsednico je marca lani s položaja odnesla nezaupnica v parlamentu, pred tem pa so k njenemu odstopu več tednov pozivali protestniki. Park je bila letos aprila obsojena na 24 let zapora zaradi ločenih obtožnic o zlorabi položaja in korupciji. Novih osem let ji je bilo prisojenih zaradi zlorab sredstev državne obveščevalne agencije, od katere je predsednica v roku treh let prejela izplačila v višini 2,5 milijona evrov. Sredstva državne obveščevalne agencije sta predsednica Park in njena desna roka Choi Soon-sil uporabljali za masažne tretmaje in financiranje modnega butika, kjer sta kupovali vsa svoja oblačila. Choi Soon-sil je bila obsojena zlorabe osebnih vezi s predsednico pri izsiljevanju podkupnin s strani več podjetij, med drugim Samsunga.

Španska vlada je umaknila evropske in mednarodne priporne naloge za nekdanjega katalonskega predsednika Carlesa Puigdemonta in druge separatiste, ki so pobegnili v tujino. Puigdemont je v Španiji obtožen zlorabe javnih sredstev in upora v povezavi z organizacijo referenduma o katalonski neodvisnosti oktobra lani. Deželno sodišče v Nemčiji, kjer je Puigdemont trenutno v izgnanstvu, je ugodilo zahtevam Španije za izročitev na podlagi zlorabe javnih sredstev, ne pa tudi zaradi upora. Na podlagi odločitve o zlorabi javnih sredstev bi Nemčija morala Puigdemonta izročiti Španiji, vendar je španska vlada nato preklicala priporni nalog. Preklic pripornih nalogov Puigdemontu in ostalim katalonskim separatistom omogoča, da prestopajo meje držav brez strahu, da bi bili pri tem aretirani. V Španiji so priporni nalogi proti njim sicer še veljavni, kar pomeni, da bodo v primeru vrnitve v Španijo separatisti aretirani.

Italijanski minister za notranje zadeve Matteo Salvini je vložil tožbo proti pisatelju Robertu Savianu zaradi obrekovanja. Avtor Gomore, knjige o neapeljski mafiji Camorra, Salvinija pogosto kritizira zaradi njegove protimigrantske politike in povezav z mafijo. Saviano je zaradi kritiziranja mafije že skoraj 12 let pod policijsko zaščito, minister Salvini pa je pred mesecem dni napovedal, da bo italijanska vlada ponovno preučila, komu policijska zaščita sploh pripada. Po njegovih besedah ima v Italiji trenutno policijsko zaščito rekordno visoko število ljudi. Salvini je pred kratkim predlagal tudi, da se ukine omejitev izplačil v gotovini, kar bi olajšalo pranje denarja in utajo davkov. V Italiji so izplačila v gotovini trenutno omejena na 999,99 evrov.

O možnem uradno uradnem koncu eritrejsko etiopske vojne
 / 7. 6. 2018

Za to, kako se bolje rešuje konflikte, bi Salvini moral pogledati le na ozemlje nekdanje kolonije v Vzhodni Afriki. Eritrejska vlada je, v duhu sprave, ki preveva državi, umaknila čete z meje z Etiopijo. V začetku junija letos je novoizvoljeni etiopski premier Abij Ahmed naznanil, da je etiopska vlada pripravljena v celoti sprejeti določila mednarodne komisije za določitev meje med državama iz leta 2002, ki sosednji Eritreji dodeljujejo obmejno območje. Etiopija sporazuma ni spoštovala in je od takrat nadzorovala sporna območja. Julija je Abij Ahmed odpotoval v eritrejsko prestolnico in s tamkajšnjim predsednikom podpisal dogovor o formalnem koncu vojne med državama. Državi sta ponovno povezani z letalskimi leti, Eritreja je odprla pristanišča za etiopske ladje, poleg svojih src pa so ponovno odprli tudi ambasade v obeh državah.

Sindikat naftnih delavcev v Gabonu je po enajstih dneh končal stavko v francoskem podjetju Total. Sindikat je prvotno napovedal 15 dni dolgo stavko, po tem ko se v začetku julija z upravo podjetja Total niso uspeli dogovoriti o izplačilu bonusov, višjih plačah in zmanjšanju števila tujih delavcev. V sindikatu nasprotujejo predvidenim rezom, ki naj bi stopili v veljavo februarja, delavcem pa odvzeli določene bonitete, predvsem na področju stanovanjske politike. Predstavniki sindikata so prav tako sporočili, da so vložili tožbo proti naftni multinacionalki, ker naj bi v času stavke najemala zunanje delavce.

Medtem ko se delo nekje nadaljuje, drugod ugaša. Proizvodnjo po dobrem letu in pol od začetka stečajnega postopka zaključuje tovarna Polzela. Tovarna se zapira, saj po zakonu podjetje v stečaju leto po prvem poskusu prodaje ne sme več obratovati. Polzeline nogavice bo do odprodaje zalog mogoče kupiti v trenutno še obratujočih devetih Polzelinih trgovinah.

facebook twitter rss

Prazen radio ne stoji pokonci! Podpri RŠ in omogoči produkcijo alternativnih, kritičnih in neodvisnih vsebin.

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness