Plenkovićev OFF Mostovim ministrom

Plenkovićev OFF Mostovim ministrom

Aktualno-politična novica
plenković.most.petrov.off.
27. 4. 2017 - 15.00
 / OFF

Venezuela izstopa iz Organizacije ameriških držav, krajše OAS. Zunanje ministrica Delcy Rodriguez je povedala, da izpolnjuje ukaz predsednika Nicolasa Madura in kot razlog za izstop, katerega postopek bo trajal dve leti, navaja kampanjo proti socialistični vladi, ki naj bi jo vodile Združene države Amerike. Odločitev je vlada sprejela po zasedanju OAS, kjer je 17 predstavnikov držav podprlo srečanje zunanjih ministrov držav članic o venezuelski politični krizi. Maduro je dan pred srečanjem opozoril, da bo v primeru izglasovanja srečanja Venezuela iz organizacije izstopila. Generalni sekretar OAS Luis Almagro je izjavil, da bi Venezuelo tako ali tako izključili, če ne bodo kar se da hitro razpisane parlamentarne volitve. Več o venezuelski politični krizi in protestih lahko poslušate v Offsajdu, nasloveljenem, Praznovanje neodvisnosti po venezuelsko.

Ameriški predsednik Donald Trump je predstavil svoj načrt za reformo davčnega sistema. Obsega zmanjšanje stopenj in števila razredov za davek na osebne dohodke. Predlaga tri davčne razrede, pri čemer bi se najvišja davčna stopnja spustila z 39,5 na 35 odstotkov. Poleg tega Trump predlaga znižanje davka na dobiček s 35 na 15 odstotkov in odpravo davka na dediščino. Če bo reforma sprejeta, bo to pomenilo največjo spremembo ameriškega davčnega sistema po Reaganovi reformi leta 1986.

Selimo se v Azijo. Na iransko-pakistanski meji je prišlo napada na iranske obmejne vojake. Napad, v katerem je umrlo deset iranskih vojakov, se je zgodil pri kraju Sistan, na meji, ki ločuje iranski in pakistanski del Baločistana. Odgovornost za napad je prevzela sunitska uporniška skupina Jaiš al Adl. Iran je napadalce označil za teroriste, a povedal da za napad krivi tudi pakistansko vojsko, ki ne obvladuje varnostnih razmer v nemirni pakistanski provinci Baločistan. V Pakistanu živi osem v Iranu pa milijon in pol pripadnikov ljudstva Baločev.

Dober teden po uspešnem referendumu, ki je predsedniku Recep Tayyip Erdoganu močno razširil pristojnosti, se v Turčiji nadaljujejo aretacije domnevnih simpatizerjev klerika Fethullaha Gülena. V racijah po celi državi je bilo aretiranih 1120 ljudi. Poleg tega je bilo suspendiranih več kot 9000 policistov. Aretacije še niso končane, saj naj bi oblasti nameravale pripreti še več kot dva tisoč ljudi. Izdanih je bilo namreč 3220 nalogov za aretacijo. Od neuspešnega državnega udara lansko leto je bilo v Turčiji aretiranih 47 tisoč ljudi, ki so obtoženi delovanja proti vladi. Še vedno velja tudi izredno stanje, ki je bilo razglašeno po udaru in je bilo prejšnji teden podaljšano do sredine junija.

Nadaljujemo v Evropi. Evropska komisija se po skoraj mesecu dni odziva na madžarski visokošolski zakon, ki je na ulice v začetku aprila pognal množice protestnikov. Komisija ocenjuje, da zakon, ki bi otežil delovanje Srednjeevropske univerze, omejuje nekatere temeljne svoboščine. Zakon univerzo, ki jo finančno podpira George Soros, primora k ustanovitvi kampusa v matičnih Združenih državah Amerike. Bruselj najbolj moti omejevanje svobode trga in zagotavljanja storitev, pa tudi zmanjševanje akademske svobode in pravice do izobrazbe. Komisija madžarski vladi pošilja pisni opomin, na katerega se mora premier Viktor Orban odzvati v roku enega meseca. Evropska unija tako proti Madžarski prvič sproža uradni pravni postopek.

Politična kriza pa se ponovno kuha na Hrvaškem. Hrvaški premier Andrej Plenković je zahteval odstop treh ministrov in članov koalicijske stranke Most. Ministri za notranje zadeve, pravosodje ter gradbeništvo in energetiko Vlaho Orepić, Ante Šprlje in Slaven Dobrović niso izrazili podpore nestrankarskemu finančnemu ministru Zdravku Mariću v postopku glasovanja o njegovi nezaupnici. Minister, ki uživa podporo vladajočega HDZ-ja, naj bi se po mnenju opozicijskih Socialdemokratov znašel v konfliktu interesov. Marić, ki sedaj kot finančni minister sodeluje pri odločitvah, je namreč nekdanji direktor Agrokorja za strategijo in kapitalski trg. Socialdemokrati so prejšnji teden sprožili postopek o glasovanju o nezaupnici. Danes po glasovanju je Plenković sredi vladne seje tajnici naložil, naj pripravi dokumente za razrešitev treh ministrov, ki so Mariću izrazili nezaupnico.

Državni svet je izglasoval odložilni veto na zakon o drugem tiru in zakon o vajeništvu, ki se tako vračata v Državni zbor. Predlog je vložila interesna skupina lokalnih interesov, ki jo je zmotil kratek čas sprejemanja zakona o drugem tiru in nejasnost finančne konstrukcije. Svetniki menijo, da bi lahko država drugi tir financirala sama. Kot predstavnik podjetja 2TDK, ki bi po zakonu prevzelo osrednjo vlogo pri izgradnji drugega tira, se je seje sveta udeležil Metod Dragonja. Svetovalec direktorja 2TDK Žarka Sajiča, sicer bivči sekretar na ministrstvu za finance, vladni zakon brani. Enako kot Ministrstvo za infrastrukturo trdi, da bo predvidena shema financiranja razbremenila državni proračun. Kljub temu, da ni jasno niti, koliko denarja bo 2TDK pridobilo z evropskih razpisov in za koliko se bo moralo dolgoročno zadolžiti.

Zakon o vajeništvu pa je svetnike zmotil predvsem zaradi svoje nepreglednosti. Ravno tako svetniki želijo, da vlada v zakonu jasno opredeli razmerja med vajencem, šolo, izvajalcem usposabljanja ter zbornicami, ki zagotavljajo informacije o učnih mestih. Ministrica za šolstvo Maja Makovecm Brenčič je zakon branila in trdila, da je bil zakon usklajen s predstavniki zbornic. Na te trditve odgovarja svetnik Rudi Matjašič, ki je na seji zastopal predstavnika obrtnikov Alojza Kovščco:

Izjava.

Evropsko sodišče za človekove pravice je kot neutemeljeno zavrglo tožbo nekdanjega deviznega varčevalca Ljubljanske banke Sarajevo Vehbije Hodžića proti Sloveniji. Sodišče je razsodilo, da Hodžić ni izčrpal vseh pravnih sredstev, ko je leta 2007 vložil tožbo na sodišče zaradi kršite Evropske konvencije o človekovih pravicah, ker ni mogel dvigniti svojih deviznih prihrankov iz nekdanje podružnice Ljubljanske banke v Sarajevu. Sodišče je upoštevalo primer pilotne sodbe v zadevi Ališić in je razsodilo, da slovenski zakon o načinu izvršitve sodbe, ki velja od leta2015, izpolnjuje merila iz te sodbe. To pomeni, da morajo Hodžić in drugi nekdanji varčevalci Ljubljanske banke v Sloveniji vložiti zahteve za verifikacijo svojih neizplačanih denarnih vlog. Zadeva Hodžić je prvi primer, o katerem je odločilo sodišče, po tem ko so bile vse sodbe zamrznjene do razrešitve primera Ališić in sprejetja slovenskega zakona o izvedbi te sodbe.

Off sta pripravila Gal in vajenec Martin.

facebook twitter rss

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.