Poštarski OFF

Poštarski OFF

Aktualno-politična novica
8. 5. 2017 - 14.46
 / OFF

V drugem krogu francoskih predsedniških volitev je zmagal centrist Emmanuel Macron. Nasprotnico Marine Le Pen, kandidatko desne Nacionalne fronte, je premagal z doseženimi 65 odstotki glasov. 75-odstotna volilna udeležba je bila za tri odstotke nižja kot v prvem krogu volitev, hkrati pa najnižja volilna udeležba v Franciji od leta 1969. Na letošnjih volitvah je rekordno število volivcev oddalo prazne ali neveljavne glasovnice, takih je bilo 9 odstotkov oziroma štiri milijone vseh oddanih glasov. Prazne glasovnice sicer ne vplivajo na rezultat volitev, vštete pa so v končni odstotek volilne udeležbe. Več o rezultatih francoskih volitev pa v današnjem OFFsajdu ob petih.

V nemški zvezni državi Schleswig-Holstein so včeraj potekale volitve v deželni parlament. Na njih je slavila stranka Krščanskih demokratov CDU nemške kanclerke Angele Merkel. Po številu glasov so jim sledili socialdemokrati, zeleni in liberalci. Parlamentarni prag je s slabimi 6 odstotki glasov prebila tudi desna Alternativa za Nemčijo in si pridobila pet mandatov. Krščanski demokrati si želijo koalicije z zelenimi in liberalci, zeleni pa se bolj nagibajo v smer sodelovanja s socialdemokrati, v koaliciji s katerimi so deželi vladali do sedaj. Če krščanskim demokratom uspe oblikovati koalicijo, bodo socialdemokrati utrpeli že drugo izgubo na volitvah v deželni zbor, saj so prevlado izgubili že na marčevskih volitvah v deželi Saarland. Socialdemokrati so se po marževski izvolitvi Martina Schulza za predsednika stranke nadejali boljših rezultatov. Volitve v deželni zbor na državni ravni sicer vplivajo samo na oblikovanje Bundesrata, ki je po funkciji podoben zgornjemu domu parlamenta. Bolj kot to pa so volitve v deželni zbor relevantne zato, ker izkazujejo politično voljo prebivalstva pred jesenskimi volitvami v Bundestag.

Na Poljskem so ponovno potekali protivladni protesti. Organizatorji protesta trdijo, da se je na ulicah Varšave zbralo 90 tisoč ljudi, policisti pa številko ocenjujejo na 12 tisoč. Protestniki so opozarjali, da vladajoča desna stranka Zakon in pravičnost, krajše PiS, ogroža vladavino prava in poljsko demokracijo. Med zahtevami protestnikov je najbolj izstopala zahteva po ponovni vzpostavitvi neodvisnega sodstva in zaščiti neodvisnosti državnih medijev. Podobni protivladni protesti so potekali že maja lani. Proteste je organizirala glavna poljska opozicijska stranka, liberalnejša Državljanska platforma. Ta bo na parlamentarnih volitvah prihajajoče leto po vsej verjetnosti glavna tekmica vladajoče PiS.

Teksaški guverner Greg Abbott je podpisal zakon, ki prepoveduje tako imenovana zatočiščna mesta. Zakon bo v veljavo stopil 1. septembra letos. Zavetiščna mesta v Združenih državah Amerike so območja, kjer je sodelovanje mestnih oblasti z zveznimi na področju imigracij omejeno. Župani takih mest vzpostavijo status zavetišč z namenom zmanjšanja prisilnih deportacij, s tem pa nedokumentirane imigrante spodbujajo k vpisu otrok v šolo in prijavi zločinov. V Teksasu sta se za takšni mesti razglasila Austin in Dallas, z novim zakonom bo takšna deklaracija prepovedana. Prav tako bo policistom dovoljeno preverjanje imigrantskega statusa vsakogar, ki ga pridržijo. Šerifom, ki pri deportacijah ne bodo pripravljeni sodelovati z zveznimi oblastmi, bo grozila aretacija. Proti sprejemu zakona so teksaškega guvernerja pozvali teksaški načelniki policije z argumentom, da bo povečan obseg pristojnosti onemogočil uspešen boj proti kriminalu. Svojemu pozivu so dodali, da bo ukrep še poglobil prepad med policijo in imigrantsko skupnostjo. Nevladne organizacije opozarjajo tudi na povečano možnost neustavnega rasnega profiliranja.

Visokošolski sindikat je v javnem pismu pozval k odstopu rektorja Univerze na Primorskem Dragana Marušiča. Poziv se nanaša na nedavno razsodbo koprskega delovnega in socialnega sodišča. Ta je Univerzi na Primorskem zaradi mobinga, ki ga je rektor Marušič izvajal nad Astrid Prašnikar, nekdanjo predsednico Študentskih domov, naročila izplačilo 15 tisoč evrov odškodnine. Sodba še ni pravnomočna. Je pa pravnomočna druga sodba s konca marca, v kateri je Višje delovno in socialno sodišče v Kopru razsodilo, da se Prašnikarjevi zaradi samovoljne prekinitve delovnega razmerja podeli 50 tisoč evrov odškodnine. Vodstvo Univerze na Primorskem se je na poziv k odstopu Marušiča že odzvalo in rektorju izreklo podporo.

Pošta Slovenije je iz nadaljnjih pogajanj za izboljšanje položaja delavcev izločila Sindikat poštnih delavcev KS-90. V pogajanjih tako ostaja samo še en sindikat, in sicer Sindikat delavcev prometa in zvez pri ZSSS. Sindikat poštnih delavcev je bil iz pogajanj po poročanju Pošte Slovenije izločen, ker ne izpolnjuje pogojev reprezentativnosti. Te očitke na sindikatu zavračajo, razloži predsednik sindikata Sašo Gržinić:

Izjava

Gržinić trdi, da je bil njegov sindikat iz pogajanj izključen, ker ni želel podpisati dogovora, s katerim bi se izognili morebitni stavki poštnih delavcev. Vprašanje reprezentativnosti je po njegovem mnenju postalo relevantno šele, ko je sindikat zavrnil podpis dogovora.

Izjava

Pošta Slovenije je Gržiniću izdala opozorilo pred odpovedjo zaposlitve. Pri tem Pošta navaja, da je Gržinić kršil pogodbo delovnega razmerja s pozivanjem delavcev, naj ne delajo preko polnega delovnega časa. Domnevna kršitev je nastala februarja, opozorilo pa je Gržinić dobil šele po nepodpisu dogovora. Komentira Gržinić:

Izjava

facebook twitter rss

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness