Pobeljeni OFF

Pobeljeni OFF

Aktualno-politična novica
27. 5. 2016 - 15.00
 / OFF

Predsednik hrvaške koalicijske stranke Most neodvisnih list Božo Petrov je napovedal, da bodo vsi Mostovi ministri danes na telefonski seji vlade podprli predlog za razrešitev Tomislava Karamarka, podpredsednika vlade. Predlog za razrešitev, ki ga je podala opozicijska Socialdemokratska stranka, temelji na obtožbah, da je Karamarko poslovno sodeloval z enim izmed glavnih lobistov madžarskega naftnega podjetja MOL Josipom Petrovičem. Z njim naj bi poslovno sodelovala tudi Karamarkova žena. MOL je 49 odstotni lastnik hrvaškega naftnega podjetja INA, delež pa je kupil v času vladavine Karamarkovega strankarskega kolega Iva Sanaderja in se sooča z obtožbami o koruptivnosti posla.

Evropski parlament je sprejel resolucijo, s katero Evropsko komisijo poziva, naj popravi dogovor o hrambi digitalnih podatkov z Združenimi državami Amerike, imenovan “Privacy Shields”. Ta tehnološkim podjetjem iz ZDA omogoča izjemo iz pravila, da morajo podatke o uporabnikih hraniti na strežnikih v Evropi, zaradi česar jih lahko prenašajo v ZDA. Privacy shield je v izdelavi od februarja letos in naj bi nadomestil prejšnji program Safe harbour. Za tega je Evropsko sodišče oktobra lani določilo, da program ne zagotavlja dovolj visoke varnosti podatkov, k čemur so pripomogla tudi razkritja Edwarda Snowdna.

V novem programu se Evropskim poslancem problematičen zdi predvsem potencialen dostop ameriških oblasti do podatkov, prevelika količina zbranih podatkov ter vprašljiva neodvisnost ameriškega ombudsmana, ki naj bi bdel nad njihovim varovanjem. Zato predlaga ponovna pogajanja komisije z Združenimi državami, da se dogovor dopolni z zahtevnejšimi kriteriji. Komisija želi program uveljaviti do poletja.

Programersko podjetje Oracle je izgubilo večletno tožbo proti spletnemu podjetju Google, v katerem je zahtevalo odškodnino v višino 9 milijard dolarjev. Porota okrožnega sodišča v San Franciscu je namreč enoglasno potrdila, da je uporaba programskega jezika Java v operacijskem sistemu Android, ki je v lasti Googla, v skladu z načeli poštene uporabe, ki dopušča omejeno uporabo zaščitene intelektualne lastnine.

Ostajamo na zahodni hemisferi. V Čilu se nadaljujejo protesti študentov, ki od predsednice Michelle Bachele zahtevajo, da uresniči obljubljeno reformo visokega šolstva, ki bi vsem zagotavljala dostop do brezplačnega javnega izobraževanja. Spomnimo, da je bilo splošno dostopno javno izobraževanje ena izmed predvolilnih obljub novembra 2013, visoko šolstvo pa je v državi že dlje časa ena izmed bolj perečih problematik.

Protesti se nadaljujejo tudi v Franciji, in sicer proti spremembam delavske zakonodaje. Kot smo že poročali, so se stavki pridružili tudi delavci naftnih rafinerij in jedrskih elektrarn, na včerajšnjih protestih pa je po štetju policije po vsej državi bilo več kot 150 tisoč ljudi. Več o poteku protestov v današnjem Kultivatorju.

V Afriko. Južnoafriški parlament je potrdil zakon, ki bi vladi omogočal ekspropriacijo zemlje v javnem interesu. Predlog zakona bi vladi dopuščal prevzem zasebnega zemljišča, za katerega pa bi plačala odškodnino, ki bi jo določil vladni cenilec. Zemljiški lastnik bi državno ponudbo bil dolžan sprejeti, s čimer bi se odpravila zahteva po obojestranskem konsenzu. Ukrep je del širših prizadevanj vlade za redistribucijo zemlje, saj med drugim načrtuje tudi omejitev tako imenovanih majhnih kmetij na 1000 hektarjev, največje kmetijsko zemljišče pa naj bi obsegalo 12’000 hektarjev. Zakon mora odobriti še predsednik Jacob Zuma.

Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo, krajše UNESCO, je objavila poročilo o vplivu podnebnih sprememb na območja, klasificirana kot svetovna dediščina. V poročilu pa manjka kakršnakoli omemba avstralskega velikega koralnega grebena. Poglavje o koralnem grebenu je bilo sicer sprva vključeno v poročilo, nato pa izbrisano zaradi pritiskov avstralske vlade, saj naj bi škodoval njihovemu turizmu. Omenjeno poglavje ugotavlja, da se je območje, pokrito s koralami, zaradi višanja temperature morja in zakisljevanja v zadnjih 30 letih zmanjšalo za 70 odstotkov. Previsoke temperature morja prekinejo simbiotično razmerje med koralami in algami, ki koralam predstavljajo vir hrane, ob odsotnosti alg pa korale izgubijo barvo in sprva pobelijo, nato pa odmrejo. V primeru odsotnosti odločnih ukrepov poročilo napoveduje, da se bo do pričetka naslednjega desetletja obseg koralnega grebena zmanjšal še za nadaljnjih 10 odstotkov. 

Vlada je na današnji dopisni seji sprejela predlog spremembe uredbe o načinu financiranja visokega šolstva, ki ga je podalo Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport. Leta 2011 je Ustavno sodišče razsodilo, da je takrat veljavna uredba protiustavna, saj je bila izdana brez vsebinske podlage v Zakonu o visokem šolstvu. Zakon namreč ni opredeljeval jasnih kriterijev, na kak način naj se porazdelijo finančna sredstva med univerzami in katere visokošolske aktivnosti naj bodo financirane iz proračuna. Pred dobrim mesecem je ministrstvo predlagalo uredbo za ureditev distribucije sredstev iz proračuna, ki uvaja glavarinski sistem financiranja. Kriterij za razdelitev sredstev bo po uredbi število vpisanih in število diplomantov.

Študentska organizacija Iskra je pred dvema tednoma že podala javni odziv glede predloga uredbe, negativno stališče do spremembe je predstavila Romana Biljak Gerjevič:

Izjava

Glavarinski sistem je že bil prakticiran in leta 2011 odpravljen zaradi nedelovanja, danes pa je kritiziran predvsem na račun nižanja kakovosti. Visokošolski sindikat Slovenije opozarja tudi na uvedbo šolnin tam, kjer zaradi majhnega vpisa sredstev ne bo dovolj. Katere negativne posledice bi uvedba glavarinskega sistema prinesla, pa je odvisno od politike posameznih fakultet. Nadaljuje Gerjevič:

Izjava

Študentska organizacija Iskra pa opozarja še na dejstvo, da je bil predlog uredbe za javno razpravo odprt le dva dni in o njem niso bili pravočasno seznanjeni.

Izjava

Ministrstvo pravi, da gre za kratkoročno rešitev, ki bo veljavna do predvidoma naslednjega študijskega leta, ko bo v veljavo stopila novela ZVIS-a.

 

OFF sta pripravila praktikantka Larisa in vajenec Klemen.

facebook twitter rss

Prikaži Komentarje

Komentarji

Obama,v Hirošimi, naj bi izjavil: "Pred 71 leti je bomba padla z neba". To je preprosto antologijski stavek, ki si ga velja dobro vtisniti v spomin saj pove precej več od tistega, kar je sprva nameraval. tisto bombo ni odvrlo neko letalo neke vojske pač pa jo je odvrgo nebo samo, ki se je očitno odločilo, nebesa se vedno nekje o nečem odločajo, da bo del "rumenerase" kaznovalo s pravcato nebeško apokalipso, ki se je tudi zgodila, za prebivalce Nagasakija in Hirošime Predsednik ZDA, ki je to ukazal, je zgolj poslušal nebo in njegov ukaz, zato ne more biti kriv in zato se predsednik ZDA ne more opravičiti, ne za to ne za katerakoli druga nebesna dejanja, denimo v Vietnamu pred 50 leti. Čemu bi se namreč opravičeval za nekaj, kar je stvar "nebesnega"? Zdaj veste. Ravnanja ameriške vojske so stvar "neba", v preteklosti, sedanjosti in prihodnosti, v katero gremo združeni za novo svetovno družbo, skupaj z Obamo, naprej!

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.