Podmornica prihodnosti OFF

Aktualno-politična novica
9. 10. 2017 - 15.00
 / OFF

Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je naznanil, da je Svobodna sirska vojska s podporo turških sil pričela operacijo na sirsko provinco Idlib. Trenutno je provinca pod nadzorom uporniške zveze Hajat Tahrir al Šam, nekdanje izpostave Al Kajde v Siriji. Ta je julija letos z območja Idliba pregnala njihove nekdanje zaveznike, Ahrar al Šam, ki jih je podpirala tudi Turčija. Z ofenzivo na regijo Idlib se pričenja poskus ustavitve bojev v tej regiji, o čemer so se Turčija, Iran in Rusija dogovorile maja letos. V Idlibu se nahaja približno milijon civilistov, ki so tja pribežali tudi iz uničenega Alepa. Do zdaj so se vzpostavila že tri od štirih načrtovanih območij brez bojev; v severnem Homsu, v Vzhodni Guti blizu Damaska in na jugu ob jordanski meji.

Ameriško veleposlaništvo v Turčiji je začasno ustavilo izdajo nepriseljenskih viz turškim državljanom. Gre za poslovne, turistične, študentske, zdravstvene, novinarske, pa tudi diplomatske in uradniške vize. Odločitev Združenih držav je sledila aretaciji turškega državljana, zaposlenega na ameriškem konzulatu, ki je bil obtožen povezav z gulenisti in vpletenosti v poskus državnega udara julija lani. Turško veleposlaništvo v Washingtonu se je odzvalo s podobnim ukrepom in začasno ustavilo izdajo vseh viz za ameriške državljane.

Nemška Krščansko demokratska unija, CDU, pod vodstvom Angele Merkel je z bavarsko sestrsko stranko Krščansko socialno unijo, CSU, dosegla dogovor o omejitvi števila beguncev. Zgornjo mejo sta CDU in CSU postavili na 200 tisoč sprejetih beguncev letno, vendar to še vseeno pomeni, da bo Nemčija vsako prošnjo za azil obravnavala individualno in ljudi ne bo zavračala na meji. CSU, ki zavzema bolj konservativna stališča kot sestrska stranka CDU, že od leta 2015 ostro nasprotuje politiki odprtih vrat Angele Merkel. S tem dogovorom sta se stranki uskladili pred prihajajočimi koalicijskimi pogajanji z liberalno Svobodno demokratsko stranko FDP in Zelenimi. Med vsemi potencialnimi koalicijskimi partnerji CSU zastopa najbolj protiimigrantsko politiko. Merkel je danes naznanila, da se bodo koalicijska pogajanja začela naslednji teden, torej tri tedne po volitvah.

Dolgotrajna koalicijska pogajanja so se po 208 dneh zaključila na Nizozemskem. V vlado bodo vključene štiri stranke. To so centristični VVD aktualnega predsednika vlade Marka Rutteja in D66 ter konservativni Krščanski demokrati in Krščanska unija. Koalicija si je tako večino zagotovila z le enim sedežem v parlamentu. Nobena od večjih strank ni želela v koalicijo z na volitvah drugouvrščeno protimigrantsko Stranko za svobodo Geerta Wildersa. Med nizozemskimi prioritetami bodo po letih varčevanja zdaj znižanje stopnje obdavčenja in povečanje proračuna za obrambo.

V bližnjevzhodni verziji Lizistrate se je približno pet tisoč žensk iz Palestine in Izraela skupaj zbralo v Jeruzalemu in zahtevalo mirovni dogovor med državama. V Jeruzalemu so zaključile dvotedenski mirovni pohod po Izraelu in Zahodnem bregu. Aktivistke obe strani pozivajo k sporazumu, hkrati pa opozarjajo na pomanjkanje prisotnosti žensk v vladnih pogovorih. Skupina Women Wage Peace, ki je organizirala mirovni pohod, je nastala med zadnjo izraelsko-palestinsko vojno leta 2014. Takrat so članice 50 dni v več različnih intervalih gladovno stavkale.

Po ocenah policije je okoli 350 tisoč Kataloncev, ki sami sebe označujejo kot tiho večino, v Barceloni protestiralo proti neodvisnosti Katalonije od Španije. Protest je organizirala Katalonska Civilna Družba, krajše SCC, ki ocenjuje, da se je zbralo približno milijon ljudi. Podobni protesti proti ločitvi Katalonije od Španije so se odvili še v 50 drugih španskih mestih. Prvo oktobrskega glasovanja o katalonski neodvisnosti, ki ga je katalonsko ustavno sodišče razglasilo za protiustavnega, se je udeležilo 43 odstotkov volivcev. Z 90-odstotno večino so izglasovali katalonsko neodvisnost, lokalni mediji pa so poročali, da je večina tistih, ki so neodvisnosti nasprotovali, bojkotirala referendum.

Organizacija World Wildlife Fund Slovenija je na Kongresnem trgu pripravila akcijo, s katero opozarja na prekomeren in slabo reguliran ribolov v Jadranskem morju, ki ogroža obstoj ribjih populacij. Projekt je usmerjen predvsem v razumevanje problematike med potrošniki.

Izjava

facebook twitter rss

Prazen radio ne stoji pokonci! Podpri RŠ in omogoči produkcijo alternativnih, kritičnih in neodvisnih vsebin.

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness