Indonezijska vlada je pri Svetovni trgovinski organizaciji, z angleško kratico WTO, vložila tožbo zoper direktivo Evropske unije o obnovljivih energijskih virih, s katero si v EU prizadevajo, da se do leta 2030 ukini uporabo goriva na osnovi palmovega olja. Kot vodilni proizvajalec palmovega olja - približno 56 odstotkov svetovne zaloge v letu 2018 - je Indonezija med letoma 2001 in 2018 skrčila približno 26 milijonov hektarjev tropskih gozdov, ekosistemov z eno izmed največjih biodiverzitet na svetu. Proizvodnja palmovega olja predstavlja najpomembnejšo gospodarsko panogo v Indoneziji, zato je ta v tožbi evropsko direktivo označila za diskriminatorno. Implementaciji evropske direktive indonezijska vlada grozi z izstopom iz Pariškega podnebnega sporazuma, prav tako razmišlja o podobni tožbi sosednja Malezija, druga največja proizvajalka palmovega olja.  

Trgovinske spore med članicami Svetovne trgovinske organizacije ureja njen pritožbeni organ, ki je trenutno v kadrovski krizi. Za delovanje organa so namreč potrebni vsaj trije člani, kolikor jih je imel do prejšnjega tedna, a se je dvema v tem času iztekel mandat. Prav tako ni v teku postopka, ki bi omogočil sprejetje novih članov, saj so ZDA z vetom večkrat zavrnile začetek tovrstnega postopka, prvič že ob koncu predsednikovanja Baracka Obame. Združene države so pritožbenemu organu očitale preseganje pristojnosti pri določanju pravil proti dumpingu, ter proceduralne napake, saj naj bi sodniki primere obravnavali tudi dolgo po izteku njihovih mandatov. 

V Indiji se nadaljujejo protesti proti sprejetju amandmaja državljanskega zakona, ki poenostavlja postopek pridobitve državljanstva za migrante, ki izhajajo iz Bangladeša, Afganistana ali Pakistana in v Indiji živijo vsaj pet let. Zakon, ki ga je koalicija sprejela s prepričljivo podporo, je eksplicitno namenjen migrantom šestih religij, med katerimi ni islama, zaradi česar je naletel na kritike o njegovi diskriminatornosti. Na kampusu univerze Jamia Milia Islamia  v New Delhiju je prišlo do obračunavanja med študenti in policijo, zaradi poročanja o nasilju pa so se protestom pridružili tudi študentje po nekaterih ostalih univerzah v državi. Najbolj nasilni obračuni med protestniki in represivnimi organi se sicer še naprej dogajajo predvsem v severni zvezni državi Assam, kjer protestirajo, ker ne želijo, da bi begunci v regiji sploh pridobili dodatne pravice.

Samooklicana začasna predsednica Bolivije Jeanine Áñez  je napovedala izdajo naloga za aretacijo zadnjega izvoljenega predsednika Eva Moralesa. Áñez Moralesa obtožuje hujskanja k uporu proti državnim organom. Morales se trenutno nahaja v Argentini, kjer mu je nova oblast podelila status političnega begunca. Bolivijo je zapustil po državnem udaru, ki je sledil njegovi domnevno sporni zmagi na oktobrskih volitvah. Áñez trdi, da je Morales državo zapustil prostovoljno in da se lahko vrne kadarkoli, a bo nanj čakal nalog za aretacijo.

Nemški časnik Der Spiegel je v prejšnjem tednu prejel anonimni posnetek grških oblasti, ki skrivno deportirajo begunce skozi turško mejo. Atenske oblasti poudarjajo, da niso deportirale nikogar brez poštenega azilskega procesa, čeprav mnogo beguncev trdi drugače. V Spieglu trdijo, da gre za očitno kršitev mednarodnega prava, ki krši tako Ustavne pravice Evropske unije ter ženevsko konvencijo. Grška vlada že od julija naslavlja pritožbe nad Evropsko unijo o pravičnejši delitvi bremena prihajajočih beguncev, število katerih v Grčiji nenhno raste. Oblasti v Ankari trdijo, da je bilo v zadnjem letu že 60 tisoč beguncev nezakonito vrnjenih v Turčijo. Namestnik turškega ministra za zunanje zadeve Faruk Kaymakci poudarja, da bo morala Evropska unija prispevati več kot 6 milijard evrov dosedanje pomoči za reševanje begunske krize. Večino te finančne podpore je turška vlada že porabila.

Libijski vladi v Tripoliju Turčija nudi vedno večjo podporo, tokrat je na mizi tudi pošiljanje lastnih vojakov v boj. S tem se bolj aktivno vključuje v konflikt s Khalifom Haftarjem, ki se s podporo Egipta in Združenih arabskih emiratov bojuje za prevlado v državi, ki je razcepljena na več delov že od prve državljanske vojne in tuje intervencije leta 2011. V turškem parlamentu so med vikendom predstavili bilateralni dogovor z mednarodno priznano libijsko vlado, ki bi povečala prodajo orožja in zavezala Turčijo k brezpogojni pomoči. Državi se vedno bolj povezujeta tudi na ekonomski ravni, saj sta prejšnji teden sklenili dogovor o razdelitvi pravic vrtanja v Sredozemskem morju. Ker ta ignorira obstoj grških otokov, je Grčija v odgovor izgnala libijskega ambasadorja. 

Ameriške oborožene sile so poslale nove okrepitve na naftna polja v severovzhodni Siriji, natančneje v provinci Hasak  in Deir Azor. Gre za drugi primer takšnih okrepitev v manj kot mesecu. Ameriški predsednik Donald Trump je jeseni razglasil odmik oboroženih sil iz Sirije, a hkrati poudaril, da bodo še naprej varovali naftne ploščadi ter s tem ščitili svoje interese. Ruski zunanji minister je obsodil vojaški premik, motiviran zgolj s krajo surove nafte. 

Delavci pogrebnega zavoda v Pljevlju, Črni gori, so za danes napovedali stavko zaradi neizplačanih plač. Trenja med delavci in računovodstvom se stopnjujejo že celo leto, saj delavci trdijo, da jim dolgujejo že enajst plač. Med sporom so poslali zahtevo za izplačilo dveh plač, na kar računovodstvo ni odgovorilo. Obupani delavci so tako napovedali popolno prekinitev dela, kar vključuje tudi kopanje grobov. V primeru neizpolnjenih zahtev so pripravljeni zapustiti službe.

OFF so pripravili vajenca Aljaž in Lucija ter Jure