Ameriška vojska krepi ladjevje v bližini obale Jemna. Osmim vojaškim ladjam se je pridružila še bojna skupina letalonosilke Theodore Roosvelt, z okrepljeno mornarico v Adenskem zalivu pa želijo Združene države Amerike prestrašiti Iran, ki naj bi oskrboval hutijske upornike z orožjem. Proti Jemnu naj bi sicer plul konvoj osmih iranskih, domnevno z orožjem natovorjenih ladij. Medtem sunitska koalicija pod vodstvom Savdske Arabije nadaljuje z napadi na cilje hutijskih upornikov in sil, zvestih nekdanjemu jemenskemu predsedniku Aliju Abdulahu Salehu.   

Sodišče v Egiptu je nekdanjega egiptovskega predsednika Mohameda Morsija zaradi spodbujanja uboja   mučenj in aretacij protestnikov leta 2012 obsodilo na 20-letno zaporno kazen. Primer se nanaša na spopade med Morsijevimi zavezniki iz Muslimanske bratovščine in njegovimi nasprotniki, ki so petega decembra leta 2012 pred predsedniško palačo v Kairu protestirali proti dekretu predsednika Morsija, s katerim se je po njihovem mnenju postavil nad egiptovsko pravosodje. Ex-egiptovski predsednik, ki ga je leta 2013 odnesla vojska, se je s še štirinajstimi pripadniki Muslimanske bratovščine po mnenju tožilstva vmešal v proteste in naročil policijske aretacije, mučenje in umor novinarja ter najmanj treh protestnikov. Morsi, ki mu je sicer grozila smrtna oziroma dosmrtna zaporna kazen, je sodišče obtožb napeljevanja k umorom oprostilo*, sojenje pa je kljub temu označil za politično motivirano. Nekdanjega egiptovskega predsednika sicer čaka še nekaj odprtih sodnih postopkov, med drugim se bo moral braniti še obtožb vohunjenja za tuje sile in bega iz zapora med uporom proti režimu Hosnija Mubaraka leta 2011.   

Evropska unija po do sedaj največji nesreči migrantov v Sredozemskem morju sprejema prve ukrepe. Na predlog evropske komisije so zunanji in notranji ministri EU na izrednem zasedanju v Luksemburgu potrdili načrt v desetih točkah za takojšnje ukrepanje. Kot smo poročali že v jutranjih novicah, namerava Evropska unija v skladu z načrtom finančno okrepiti reševalni misiji Triton in Pozejdon in jima razširiti delovanje, vzpostaviti boj proti tihotapcem migrantov, se aktivneje povezati z afriškimi državami onstran Mediterana, nezaželenih migracij pa se nameravajo lotiti tudi s še bolj represivno politiko do priseljencev.

Evropska komisija predlaga vzpostavitev novega programa za hitro vračanje nezakonitih migrantov, ki bi jim po novem, kot predlaga ena od točk načrta, tudi dosledno odvzemali prstne odtise. O načrtu, ki predvideva tudi okrepljeno delovanje Evropskega azilnega podpornega urada v Italiji in Grčiji,  bodo v četrtek na izrednem vrhu razpravljali še voditelji držav Evropske unije, komisija pa naj bi v maju predstavila tudi dolgoročnejšo in celovitejšo migrantsko politike. Dogajanje v Sredozemskem morju ni prizaneslo takšnim in drugačnim političnim izpadom, med katerimi se je znašel tudi, k sreči hitro pozabljeni, predlog za vojaško posredovanje proti Libiji. Lonček dogajanju pa ni pozabil pristaviti niti avstralski premier Tony Abbott, znan po abotni protipriseljenski politiki, ki je Evropski uniji predlagal, naj na tem področju sledi avstralskemu zgledu.    

Če opoziciji in številnim kritikom ne uspe omajati, kaj šele zrušiti, vladavine srbskega predsednika Tomislava Nikolića, pa je to skoraj dobesedno uspelo kopilotu vladnega falcona in politi kavici. Med petkovim poletom Nikolića iz Beograda proti Vatikanu se je namreč kopilot vladnega letala skušal skoncentrirati in prebuditi s pomočjo kave, ki pa jo je nespretno polil po kontrolni plošči letala. Še več nespretnosti je pokazal za tem, ko se je polite kafice lotil brisati, pri tem pa, predpostavljamo, da po pomoti, pritisnil na enega od stikal, zaradi česar je letalo začelo zgubljati višino, eden od motorjev letala pa je prenehal delovati. Osebje je napako k sreči opazilo še pravi čas in ponovno zagnalo ugasli motor, s tem pa predsednika Nikolića in sebe rešilo strmoglavljenja. Letalo je zaradi težav kljub temu vrnilo na beograjsko letališče, srbski predsednik pa je moral odpovedati obisk v Vatikanu*. Če je se je Tomislavu Nikoliću uspelo obdržati v letalskem in predsedniškem fotelju, pa to ne velja za kopilota, ki je bil zaradi incidenta že suspendiran.

Po Fructalu, Ljubljanskih mlekarnah, Radenski in Pivovarni Laško je lastnika zamenjalo oziroma je v tuje roke odšlo še eno živilsko podjetje. Konzorcij prodajalcev je pod vodstvom Slovenskega državnega holdinga prodal 51,5 odstotni delež največjega slovenskega živilskega podjetja Žito hrvaški Podravki. Slednja bo za delnico Žita odštela dobrih 180 evrov, po zaključenem prenosu teh delnic pa namerava Podravka po napovedih vodstva podjetja objaviti ponudbo še za prevzem preostalega deleža podjetja. Prodaja Žita je močno razburila Sindikat kmetijske in živilske industrije Slovenije, saj ni konzorcij prodajalcev pri prodaji niti malo upošteval njihovih predlogov zavez. Sekretar sindikata Boris Frajnkovič.

izjava

V skladu z napovedmi bo jutri potekala enoinpolurna enourna zdravniška opozorilna stavka. Čeprav se ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc in zdravniški sindikat Fides strinjata, da je tako imenovana modra knjiga, ki jo je pred leti pripravila zdravniška stroka, ustrezna podlaga za nadaljnjo pripravo zdravniških standardov in normativov, pa se zdravniki niso zadovoljili zgolj z ministričino obljubo, pač pa želijo tudi njeno pisno zavezo. Z opozorilno stavko, ki bo potekala jutri med osmo in poldeseto uro, želijo zdravniki opozoriti tako na prenizke plače in premalo časa, ki ga imajo na voljo za paciente, kot tudi na širše težave zdravstva. V skladu z modro knjigo zahtevajo plačno razmerje 1:3 med povprečno in zdravniško plačo, za paciente v ordinaciji družinske medicine pa želijo zdravniki imeti na voljo od deset do petnajst minut. Podpredsednik sindikata Fides, Damjan Polh.

izjava

Na protestnem shodu od Fakultete za socialno delo in do Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je med 150 in 200 študentov in diplomantov socialnega dela od Ministrstva zahtevalo ureditev vprašanja pripravništev in njihovega financiranja. Udeleženec protesta in študent Fakultete za socialno delo nam na kratko opiše razloge za protest.

izjava

*dopolnjeno in popravljeno.