Ruska pravoslavna cerkev je prekinila vezi z ekumenskim patriarhatom Konstantinopla, potem ko je ta prejšnji teden potrdil samostojnost ukrajinskega patriarhata, ki je pred tem odgovarjal cerkvenim oblastem v Rusiji. Ekumenski patriarh Konstantinopla, trenutno Bartolomej I., je kot prvi med enakimi glavna avtoriteta pravoslavne cerkve, ki ima v celoti okoli 300 milijonov vernikov. Večina izmed njih sodi prav pod Rusko pravoslavno cerkev.  Več o tem v OFFsajdu ob 17-ih.

Madžarska vlada je izdala odlok, ki prepoveduje študijske programe študije spola. Te naj bi namreč spodkopavale temelje krščanske družine. Trenutno takšna programa izvajata javna univerza Lorand-Eötvös in zasebna ameriška Srednjeevropska univerza, ki jo je ustanovil George Soros. Vsakega od programov obiskuje okoli 20 študentov.

 Na Madžarskem je prav tako začel veljati zakon, ki prepoveduje spanje na ulici. Brezdomce, ki bodo trikrat v treh mesecih opozorjeni, naj se premaknejo v zavetje, bo policija lahko pridržala in jim uničila osebne predmete. Medtem ko nevladne organizacije menijo, da gre za kriminalizacijo revščine, oblasti trdijo, da želijo položaj brezdomcev izboljšati tudi z dodatnim financiranjem njihove oskrbe in zavetij zanje.

Direktor Googla Sundar Pinchai je izjavil, da je posebna cenzurirana verzija brskalnika, ki jo je korporacija razvijala v tako imenovanem projektu Kačji pastir, uspešno prestala interne teste. Gre za prvo izjavo, v kateri je Google priznal, da dela na takšnem brskalniku. Novica o tem je sicer v javnost pricurljala avgusta letos preko Googleovih zaposlenih, ki so objavili tudi protestno pismo proti načrtom cenzure. Verzijo brskalnika Google razvija za kitajski trg, da bi zadostil zahtevam kitajskih oblasti po cenzuriranju nekaterih vsebin. Sem sodijo omembe demokracije, pokola na Trgu Tiananmen iz leta ‘89, verskega gibanja Falun Gong ter slike, ki se norčujejo iz kitajskega predsednika Ši Džinpina. Leta 2010 se je Google s kitajskega trga povsem umaknil zaradi sporov s tamkajšnjo vlado, direktor Pinchai pa sedaj cenzurirano verzijo brskalnika zagovarja, trdeč, da je omogočanje dostopa do nekaterih vsebin boljše od sploh nobenega dostopa.

 V javnost je pricurljal dokument ekvadorskega veleposlaništva v Londonu, ki določa obveznosti nekdanjega vodje WikiLeaksa Juliana Assangea v zameno za to, da mu v ambasadi zopet omogočijo internetni dostop. Zahteve zajemajo od Assangevega nevmešavanja v politiko in v notranje zadeve drugih držav do tega, da mora za sabo počistiti kopalnico in skrbeti za svojo mačko. Če se ne bo držal navodil, mu v dokumentu grozijo z izgubo statusa azila in izgon iz ambasade. Assange v ekvadorski ambasadi živi že od leta 2012, ko je dobil azil, od marca letos pa je brez internetne povezave. To mu je ambasada ukinila malo po tem, ko je izrazil podporo neodvisnosti Katalonije.

V Peruju se je odvil protestni shod v podporo nedavno aretirani vodji opozicije Keiko Fujimori. Fujimori je bila prejšnjo sredo pridržana zaradi suma pranja denarja za brazilsko podjetje Odebrecht preko volilne kampanje leta 2011, med včerajšnjim protestom pa so oblasti aretirale še dva njena svetovalca. Fujimori je kot vodja stranke Ljudska sila nadomestila očeta Alberta Fujimorija, ki je bil na oblasti zadnje desetletje prejšnjega stoletja, a je bil 2007 aretiran in kasneje obsojen na 25 let zaporne kazni zaradi kršenja človekovih pravic. Dodatnih 7 let zaporne kazni je nato dobil zaradi poneverbe, obsojen pa je bil tudi nelegalnega prisluškovanja. Fujimorijina stranka se od takrat nahaja v opoziciji.

V Bangladešu so uredniki časopisov protestno vzpostavili živi zid pred Nacionalnim novinarskim klubom v prestolnici Daka. Zahtevajo, da se ukine zakon o digitalni varnosti, ki je v veljavo stopil pred tednom dni. Zakon po njihovem mnenju krši svobodo govora s tem, ko uvaja do 14 let zaporne kazni za vsakogar, ki bi skrivaj snemal vladne uradnike ali o vladnem delovanju pridobival informacije preko računalnika ali druge digitalne naprave. Prav tako predvideva kazni za vsakogar, ki bi širil, citiramo, “negativno propagando” o bangladeški vojni za neodvisnost iz leta 1971 in njenemu vodji šejku Mudžiburu Rahmanu. Po novem lahko policija tudi pridrži novinarja in zapleni njegovo opremo brez sodnega naloga.

Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj oziroma OECD je objavila spisek 21 držav s shemami tako imenovanih zlatih potnih listov. Gre za sheme, preko katerih posamezniki v zameno za donacije ali investicije v državne obveznice ali fonde prejmejo državljanstvo ali dovoljenje za bivanje v državi, v kateri sicer ne živijo. S tem lahko omogočajo lažje izmikanje davkom, saj gre večinoma za države, ki nudijo nizke davke na dobičke iz tujine, pri čemer ne zahtevajo, da investitorji v njih dejansko živijo. Predvsem pa lahko takšen državljan svoje prihodke prijavi v drugi državi, ne v tisti, v kateri živi in deluje. Med evropskimi državami so se na spisku znašle Malta, Monako in Ciper, ki so še posebej priljubljene, ker lahko državljan teh držav živi in dela kjerkoli v Evropski uniji. Zgolj Malta je v zadnjih štirih letih tako pridobila okoli 700 državljanov, večinoma iz Rusije in ostalih držav nekdanjega Vzhodnega bloka, Kitajske in Bližnjega vzhoda. Nevladni organizaciji Transparency International in Global Witness sta prejšnji teden objavili poročilo, v katerem ugotavljata, da je evropsko državljanstvo v zadnjem desetletju kupilo 6 tisoč ljudi, še nadaljnjih 100 tisoč pa jih je kupilo pravico za bivanje preko ‘v skrivnost zavitih’ dogovorov.

 Ministri članic Evropske unije so za 70 odstotkov povečali dovoljeni obseg ribolova zahodnih polenovk v Baltskem morju za naslednje leto, čeprav je Evropska komisija predlagala, naj se ne poveča za več kot 30 odstotkov, s čimer si je nakopala jezo okoljevarstvenikov. Organizacija Naše ribe namreč meni, da gre za netrajnostni in prekomerni ribolov na področju, kjer je dovoljšnja zaloga rib kronično pod vprašajem. V organizaciji prav tako menijo, da je za trajnosten ribolov prenizka omejitev ribolova vzhodne polenovke, ki se bo v naslednjem letu znižala za 15 odstotkov, ter zahodnega slanika, katerega kvota se bo znižala za skoraj polovico.

Novice iz Slovenije

Koordinacija stavkovnih odborov sindikatov javnega sektorja je napovedala splošno stavko javnega sektorja. Ta se bo pričela 4. decembra, če do takrat ne podpišejo sporazuma o razreševanju stavkovnih zahtev. Predlog sporazuma je koordinacija že pripravila in ga namerava predstaviti vladi ob naslednjih pogajanjih.