Detroit, prestolnica ameriške avtomobilske industrije, je doslej največje mesto v Združenih državah Amerike, ki je vložilo predlog za stečaj. Stečaj je posledica večletnega nazadovanja, slabega upravljanja, zmanjševanja števila prebivalstva in slabitve avtomobilske industrije. Mesto si je nabralo za skupno več kot 18 milijard dolarjev dolgov in obveznosti. Detroit, od koder prihajajo podjetja General Motors, Ford in Chrysler,  je v minulem desetletju izgubil četrtino prebivalcev. V mestu sedaj živi dvainpolkrat manj ljudi kot v 50. letih prejšnjega stoletja. Včasih je bil z dvema milijonoma ljudi četrto največje mesto v ZDA, danes je s 700 tisoč prebivalci po velikosti šele na 18. mestu. Nevarno je narasla tudi stopnja kriminala, več kot 70 tisoč poslopij je zapuščenih. Četrtkovi vložitvi zahteve za stečajno zaščito na zveznem sodišču bo sedaj sledilo od 30- do 90-dnevno obdobje, v katerem mora sodišče odločiti, ali so pogoji za to zaščito izpolnjeni. Obenem bodo določeni upniki, ki bodo upravičeni do dela stečajne mase. Stečaj v praksi pomeni, da lahko večina uslužbencev mesta pričakuje odpoved, prodajalo se bo premoženje, ki je v lasti mesta, javne storitve, kot sta npr. odvoz smeti in čiščenje snega, pa bodo zmanjšane na nujni minimum. Že sedaj sicer med drugim ni denarja za delovanje velikega dela mestne razsvetljave in reševalnih služb. Detroit se spopada s proračunskim primanjkljajem čez 380 milijonov dolarjev, dolgoročni dolg presega 14 milijard dolarjev, skupaj z drugimi obveznostmi pa ta vsota dosega skoraj 19 milijard dolarjev. Detroit je sicer zadnji v vrsti ameriških mest, ki so v zadnjih letih razglasila stečaj. Lani so to med drugim storila mesta Stockton, Mammoth Lakes in San Bernardino v Kaliforniji, leto pred tem pa je skušal stečaj razglasiti Harrisburg v Pensilvaniji, a mu to ni uspelo.

Voditelja ruske opozicije Alekseja Navalnega, ki so ga v četrtek zaradi očitane mu denarne prevare obsodili na pet let v kazenski koloniji, hkrati pa je sodišče zanj odredilo takojšen pripor, so danes proti plačilu varščine izpustili iz zapora. Odločitev sodišča v Kirovu so številni v sodni dvorani pozdravili s ploskanjem. Rusko tožilstvo se je v četrtek presenetljivo pritožilo na odločitev sodišča v Kirovu o takojšnjem priporu Navalnega. Vidno vesel Navalni je po današnji odločitvi sodišča ocenil, da gre za, navajamo: »Veliko presenečenje, kar se je zgodilo danes, je enkraten fenomen v ruskem pravosodju.« Sodišče je sicer danes izpustitev iz pripora odredilo tudi za poslovnega partnerja Navalnega, Pjotra Oficerova, ki je bil v četrtek obsojen na štiri leta v kazenski koloniji. Tako Navalni kot Oficerov se lahko sedaj vrneta v Moskvo ob pogoju, da mesta ne bosta zapustila. Na moskovskih ulicah se je sicer v četrtek spontano zbralo več tisoč ljudi, ki so protestirali proti obsodbi Navalnega. Pri tem so aretirali več kot 200 ljudi. Protestniki ocenjujejo, da gre za politično motivirano obsodbo Navalnega, vidnega kritika ruskega predsednika Vladimirja Putina.

Evropska komisarja za okolje in za industrijo Janez Potočnik in Antonio Tajani danes v Pekingu nadaljujeta misijo za zeleno rast. Potočnik bo s kitajsko stranjo zagnal projekt za reševanje problema umazane vode, zraka, prsti in odpadkov, Tajani pa bo podpisal dogovora o spodbujanju turizma in sodelovanju na področju intelektualne lastnine. Komisar in minister bosta zagnala projekt Evropske unije in Kitajske za okoljsko vzdržnost, namenjen podpori kitajskim oblastem v prizadevanjih za doseganje omenjenega cilja z zmanjševanjem onesnaževanja vode, zraka in prsti ter z boljšim ravnanjem z odpadki. Kitajska, ki prispeva petino svetovnega prebivalstva, a ima le sedem odstotkov svetovnih sladkovodnih virov, pri čemer je več kot polovica onesnaženih, ima velik problem s pomanjkanjem in onesnaženostjo vode, predvsem na revnejšem severu, kamor jo mora dovažati z juga. Pereč problem je tudi občutna onesnaženost zraka, zaradi katere nekateri tuji delavci z družinami zapuščajo Kitajsko. Zaradi onesnaženega zraka je leta 2010 po kitajskih statističnih podatkih prezgodaj umrlo 1,2 milijona ljudi. Na severu je zaradi umazanega zraka pričakovana življenjska doba za 5,5 leta nižja kot na jugu.

Ljudi, ki se po morju prebijajo do Avstralije, da bi tam zaprosili za azil, odslej ne bodo več nameščali v Avstraliji kot begunce. Vse, ki bodo v državo prispeli nezakonito, bodo namreč nemudoma poslali v Papuo Novo Gvinejo, je napovedal avstralski premier Kevin Rudd. Ta novica je sicer del širšega zaostrovanja azilne politike, ki ga je pred prihajajočimi splošnimi volitvami v Avstraliji napovedal Rudd. Rudd je na čelu vlade in vladajoče laburistične stranke, ki ji podpora v javnosti pred volitvami nevarno upada, nedavno zamenjal Julio Gillard. V Avstraliji sicer beležijo hiter porast števila prosilcev za azil, ki na čolnih in ladjah prihajajo v državo. Kot je poudaril premier, so objavljene odločitve sprejeli z namenom, da ponovno zagotovijo varnost na avstralskih mejah, navajamo: »Naša država ima dovolj tihotapcev ljudi, ki izkoriščajo prosilce za azil in dovoljujejo, da se utapljajo sredi oceana.« Papua Nova Gvineje je sicer prostor, kjer so avstralske oblasti zgradile enega izmed številnih taborišče za prosilce za azil. Tega ljudje, ki so v resnici priprti v omenjenih taboriščih, dobijo zelo redko ali nikoli. Največkrat v taboriščih zbolijo ali pa so pač deportirani nazaj, od koder so prišli. Torej nazaj v lakoto ali vojno.

V Trstu in okolici, na vsem tržaškem Krasu se vrstijo zborovanja, ki so predvsem veselice, katerih geslo je vrnitev Svobodnega tržaškega ozemlja. To pomeni zanikanje italijanske suverenosti nad Trstom in ozemljem, ki je po drugi vojni pomenilo cono A Svobodnega tržaškega ozemlja. S primerom se ukvarja tudi tržaško sodišče. Proces in s tem politični zaplet je sprožilo stališče gibanja Svobodni Trst, da italijansko sodišče ni pristojno za sojenje pripadniku gibanja, ki ne prizna italijanske suverenosti. Gibanje Svobodni Trst je s pomočjo spretnih odvetnikov odkrilo, da cona A Svobodnega tržaškega ozemlja nikoli ni prenehala obstajati, ker je države podpisnice pariške mirovne pogodbe niso odpravile z nobenim veljavnim aktom. Ker ni italijanske suverenosti nad Trstom in cono A, Italija in Rim ne moreta odločati o usodi tržaškega pristanišča. Pobudniki oživitve svobodnega Trsta, ki so doslej dobili že precejšnjo podporo med prebivalci Trsta in okolice, tudi tržaškega Krasa, zahtevajo za Trst poseben status, zunaj dosega rimske vlade. Govorili smo z Andrejem Ruplom iz gibanja Svobodni Trst:

Izjava je na voljo v posnetku.

Italijanska nogometna zveza je sprožila preiskavo zoper igralca Atalante Giulia Migliaccioja , razlog za to pa ni nameščanje izidov ali uživanje prepovedanih preparatov, temveč vožnja s tankom na nedeljski proslavi v Bergamu, ko sta dva tankista, sicer privrženca Atalante, namerno zmečkala osebni vozili v tekmečevih barvah Rome in Brescie. »Diesel«, kot kličejo 32-letnega italijanskega nogometaša zaradi podobnosti z znanim ameriškim igralcem Vinom Dieslom, je odločno zanikal, da bi sodeloval v tem vandalskem pohodu. Pravi, da se je resnosti položaja začel zavedati šele, ko sta voznika tanka zapeljala na prepreko.

V Socialnem centru Rog začenjajo s politično-filozofskimi in teoretskimi jam sessioni. Stvar bo videti podobno kot glasbeni jam session. Zainteresirani pridejo in dajo temo v obliki prezentacije kratkega teksta. Poslušalci, drugi uvodničarji ali zgolj improvizatorji na osnovi predstavljenih tem improvizirajo v obliki afirmativnih tokov misli. Govorili smo z Žigo, ki je eden izmed organizatorjev

Izjava je na voljo v posnetku.

Pred galerijo Škuc se bo danes začelo raznoliko kulturno dogajanje, ki bo v letošnji 11. izdaji do 28. julija sooblikovalo poletni utrip v Ljubljani pod naslovom Dobimo se pred Škucem. Govorili smo z Jasmino Kožar, vodjo festivala:

Izjava je na voljo v posnetku.

Uradni rezultati študentskega referenduma o naložbi Študentske organizacije v Ljubljani v hotelsko dejavnost so potrdili, da predloga študenti niso podprli. Proti naložbi se je namreč izreklo 292 študentov, za pa 27, medtem ko je bila ena glasovnica neveljavna. Volilna udeležba je bila 0,65-odstotna.

Zaključimo s pravosodjem. Potem ko je bil napredek v omenjeni veji dosežen v Rusiji, se tudi na Slovenskem zadeve vendarle premikajo. Sodni senat ljubljanskega okrožnega sodišča je nekdanjega predsednika uprave Pivovarne Laško Boška Šrota in nekdanjega predsednika uprave Istrabenza Igorja Bavčarja spoznal za kriva očitanih kaznivih dejanj v zvezi s preprodajo delnic Istrabenza.

Srečno!