V drugem krogu ukrajinskih predsedniških volitev je Vladimir Zelenski s štiriinsedemdesetimi odstotki glasov premagal dosedanjega predsednika Petra Porošenka, ki ga je podprla manj kot četrtina volivcev. Ta je že ob objavi rezultatov vzporednih volitev včeraj zvečer priznal poraz, a napovedal, da bo ostal dejaven v politiki. Zelenski, ki sicer nima nobenih političnih izkušenj, razen tega, da je igral predsednika države v priljubljeni televizijski nanizanki, se je v volilni kampanji izogibal tradicionalnim predvolilnim zborovanjem in je volivce raje nagovarjal prek družbenih medijev in satiričnih oddaj. Zelenskemu so že čestitali ruski premier Dimitrij Medvedjev in nekateri evropski politiki, med njimi francoski in poljski predsednik Emmanuel Macron in Andrzej Duda. Predsednik Evropskega sveta Donald Tusk je napovedal, da bo Evropska unija še naprej podpirala Ukrajino. Zelenski je ob razglasitvi rezultatov vzporednih volitev napovedal, da si bo za prvo nalogo zadal osvoboditev vojnih zapornikov, priprtih v vzhodni Ukrajini in Rusiji, med njimi tudi od novembra lani pridržanih 24 ukrajinskih mornarjev.

Drugi krog predsedniških volitev pa bo potekal tudi v Makedoniji, kjer sta v včerajšnjem prvem krogu kandidat vladajočih socialdemokratov in albanske stranke Demokratska unija za integracijo Stevo Pendarovski ter kandidatka največje opozicijske stranke VMRO-DPMNE Gordana Siljanovska Davkova dosegla skoraj enak rezultat. Volilna udeležba v državi z 1,8 milijona prebivalci je bila 42-odstotna, drugi krog volitev 5. maja bo po makedonski volilni zakonodaji veljaven le, če se ga udeleži več kot 40 odstotkov volivcev. V nasprotnem primeru bodo volitve ponovili. Zmago predsedniškega kandidata oziroma kandidatke v drugem krogu volitev bodo tako odločili volivci Blerima Reke [blerim reke], kandidata dveh manjših opozicijskih albanskih strank, ki je v nedeljskem prvem krogu dobil malo manj kot 11 odstotkov glasov. Odločiti se bodo morali med Pendarovskim, ki, tako kot vlada Zorana Zaeva, podpira Prespanski sporazum in nedavno spremembo imena države, ter Siljanovsko Davkovo, ki temu nasprotuje ter vlado obtožuje korupcije in nepotizma.

V Egiptu se bo zvečer iztekel tridnevni referendum o ustavnih spremembah, ki bi trenutnemu predsedniku Abdelu Fatahu al Sisiju omogočile obstanek na čelu države vse do leta 2030. O predlaganih ustavnih reformah, ki jih je prejšnji torek z veliko večino potrdil egiptovski parlament, se bo na referendumu odločalo šestdeset milijonov volivcev. Spremembe predvidevajo podaljšanje predsedniškega mandata s štirih na šest let in omejitev števila predsedniških mandatov na dva. To naj bi veljalo za vse kandidate, razen za 64-letnega Al Sisija, ki mu bo poleg podaljšanja zdajšnjega mandata na šest let omogočeno tudi potegovanje za tretji mandat.  Med drugimi ustavnimi spremembami je tudi uredba o predsedniškem imenovanju generalnega državnega tožilca in vseh najvišjih sodnikov, vzpostavitev drugega doma parlamenta in uvedba kvote, s katero bi v parlamentu zagotovili najmanj 25 odstotkov žensk. Egiptovska opozicija se je skupaj z nasprotniki ustavnih sprememb zbrala na protestih v večih mestih, spletni ponudniki pa so onemogočili več deset tisoč spletnih domen v poskusu utišanja opozicijske kampanje.

Voditelji dvaindvajsetih držav Arabske lige so na včerajšnjem srečanju s palestinskim predsednikom Mahmudom Abasom v Kairu dosegli dogovor o finančni pomoči palestinskim oblastem v višini 89 milijonov evrov mesečno. Odločitev je prišla po izraelski zamrznitvi izplačila 122 milijonov evrov zbranih davkov in carin palestinskim oblastem februarja letos. Izrael namreč ta denar v imenu palestinskih oblasti zbira in izplačuje palestinskim oblastem. Večino prejetega denarja pa palestinske oblasti namenijo družinam v Izraelu zaprtih Palestincev, ki so bili pridržani v konfliktih z izraelsko vojsko. Abas je sicer egiptovskega predsednika Abdela Fataha al Sisija [abdéla fatáha al sisija] obiskal že v soboto, pogovarjala sta se o napovedanem “dogovoru stoletja”, ki ga administracija ZDA pripravlja kot predlog za tako imenovano dokončno rešitev izraelsko-palestinskega konflikta, ki traja že več kot sedemdeset let. Abas je pričakovani dogovor označil za “klofuto stoletja”.

Potem ko je sudanska vojska pretekli teden po več mesecih množičnih protestov odstavila predsednika Omarja al-Baširja in prevzela oblast v državi, sta Saudova Arabija in Združeni arabski emirati prehodni vojaški oblasti včeraj ponudili finančno pomoč v višini dve in pol milijardi evrov. Od tega zneska bi državi v sudansko centralno banko prenesli 444 milijonov evrov za preprečitev zloma sudanskega funta, preostanek pa bi državi dostavili v obliki hrane, goriva in zdravil. Na napoved zalivskih držav so se ostro odzvali protestniki, ki so pred vrhovnim štabom sudanske vojske v Kartumu zahtevali, da se državi ne vmešavata v sudansko notranjo politiko. Omar al-Bašir, ki je bil na oblasti 30 let, je sicer zaprt v strogo varovanem zaporu Kobar v Kartumu, na njegovem domu pa so odkrili velike količine deviz v dolarjih, evrih in sudanskih funtih.

Poleg današnjega praznovanja velikonočnega ponedeljka, ob katerem se kristjani spominjamo prikazovanja vstalega Jezusa Kristusa svojim apostolom in učencem, na današnji dan obeležujemo tudi svetovni dan Zemlje in svetovni dan tabornikov. Svetovni dan Zemlje je letos posvečen zaščiti ogroženih živalskih in rastlinskih vrst. Koordinatorji dneva iz organizacije Earth Day Network opozarjajo, da smo v obdobju največjega izumrtja vrst v zadnjih 60 milijonov let, hitro izgubljanje pa je posledica človeške dejavnosti.

Komur se na današnji dan ni ljubilo k sveti maši ali na sprehod v naravo, se lahko v Mirni Peči na Dolenjskem pridruži več tisoč motoristom, ki so se zbrali na vseslovenskem srečanju. Župnik Janez Rihtaršič, tudi sam predan motorist, je ob 11. uri blagoslovil motorje in njihove voznike, opoldne pa jih je razveselil ansambel presenečenja. Več o praznovanju, ki letos poteka že 21. leto, izveste v Offsajdu ob peti uri, ki ga pripravlja Koruza.