Venezuelski predsednik, Nicolas Maduro, je z obiskom Pekinga začel turnejo po državah zaveznicah in nekaterih članicah organizacije OPEC, s katerim bo skušal zmanjšati posledice, ki jo ima svetovno dogajanje na področju cen nafte na venezuelsko gospodarstvo. Padec cen nafte na globalnem trgu so v Venezueli ob začetku novega leta povzročile nov val recesije, nadaljnjo stagniranje, predvsem na nafti slonečega venezuelskega gospodarstva, pa bo Maduro po obisku Kitajske, ki velja za glavno posojilodajalko Venezuele, skušal preprečiti z dogovorom z naftnimi zaveznicami.

Venezuelska oblast si prizadeva zmanjšati naftni izvoz in črpanje na globalni ravni, ob tem pa Maduro obljublja tudi nekatere notranje gospodarske ukrepe, med katerimi je denimo kopičenje naftnih rezerv, prevetreno upravljanje z njimi in ustanovitev nove agencije za distribucijo surovin. Cene nafte so se v Venezueli od junija praktično razpolovile, Maduro pa kljub slabemu gospodarskemu stanju v državi ne pozabi s prstom pokazati na sovražnika s severa - Združene države Amerike.

Libanonske oblasti so zaradi množičnega pritoka beguncev iz Sirije uvedle omejitve za vstop iz sosednje države in tako zaostrile politiko do beguncev. Če je do zdaj zaradi več let trajajočega državljanskega konflikta ogroženo sirsko prebivalstvo mejo lahko prestopalo brez večjih omejitev in je lahko v Libanonu brez kakršnih koli dokumentov bivalo do šest mesecev, bodo Sirci po novem za vstop v sosednjo državo potrebovali vizum. V njem bodo morali natančno navesti razloge za prestop meje in izpolniti nekatera merila, podobne administrativne procedure pa čakajo tudi tiste, ki se bodo v soseščino podali zaradi dela. Libanonske oblasti bodo vizume izdale za določeno obdobje, za zdaj pa ostaja nejasno, kaj bodo novi ukrepi pomenili za Sirce, ki se že nahajajo v Libanonu in nimajo uradnega statusa beguncev.

To je sicer zadnji v nizu ukrepov, s katerimi si libanonske oblasti prizadevajo zmanjšati priliv sirskih beguncev v državo. Že oktobra je libanonski minister za socialne zadeve, Vael Abu Faur, napovedal, da Libanon ne bo več sprejemal beguncev iz Sirije, a bo vstop v državo ostal neoviran za tiste, ki vanjo prihajajo zaradi poti oziroma dela. Posledično je močno upadlo število registriranih beguncev in se povečalo število neprijavljenih. Uradno število beguncev v Libanonu naj bi že preseglo številko 1,1 milijona, ob tem pa naj bi bilo v državi najmanj pol milijona beguncev neprijavljenih.

Nov črni madež, ki ga je z odrekom pravice do pokopa romske deklice povzročil župan pariškega predmestja, Champlan Cristian Leclrec, bo s sicer precej zapackane francoske romske politike skušal sprati župan bližnjega Wissousa, Richard Trinquer. Trinquer, član desnosredinske Sarkozyjeve Ljudske stranke - UMP, je 3 mesece stari Rominji, ki je umrla zaradi sindroma nenadne smrti v zibki, na lokalnem pokopališču ponudil poslednje domovanje in ob tem poudaril, da gre za vprašanje človečnosti, ob katerem se vprašanja o odobritvi pokopa ne sme postavljati. Župan Wissousa se je s tem odzval na potezo Leclerca, ki pokopa umrle Rominje, Marie Francesce, včeraj ni dopustil, saj na lokalnem pokopališču v Champlanu, zanjo naj ne bi bilo prostora. Odrekanje pravice do pokopa je kasneje skušal relativizirati, češ, da so bile njegove besede vzete iz konteksta, kar pa mu ni pomagalo ublažiti kritike tako mednarodne kot tudi domače javnosti.  

Grška policija je dan po ponovni aretaciji pripadnika gverilske marksistične skupine “17. november”, Hristodulosa Ksirosa, objavila načrt napada na atenski zapor Koridalos, s katerim je aretirani Ksiros želel osvoboditi zaprte pripadnike levičarskih, predvsem anarhističnih in marksističnih, organizacij in skupin. Ksirosa so, potem ko so ga neuspešno lovili od januarskega pobega iz zapora, ponovno aretirali pred najetim domovanjem v Atenah, med hišno preiskavo pa so našli zajeten arsenal orožja, eksploziva in načrte za predvidene napade, s katerimi naj bi se izkušeni urbani gverilec podal nad močno varovani atenski zapor. V njem je Hristodulos Ksiros sicer prestajal večkratno doživljenjsko zaporno kazen zaradi preteklih terorističnih napadov, ki jih je med leti 1975 in 2000 izvedla skupina 17. november. V napadih je bilo ubitih najmanj 23 ljudi, med njimi tudi tuji politiki, diplomati in poslovneži. Več Ksirosovih načrtih za napad na atenski zapor, pa Pavlos Zafiropoulos, novinar grškega portala Time of Change.

izjavi prisluhnite v posnetku celotne oddaje. 

Grških oblasti pa ne skrbijo samo levičarski gverilci, ampak tudi libijske letalske sile. Te so v napadu na grški tanker, zasidran v pristanišču Derna na vzhodu države, ubile dva člana posadke, med katerimi naj bi bil vsaj en grške narodnosti. Do napada na tanker, ki so ga sicer zajeli islamisti, naj bi po navedbah predstavnika libijskega letalstva, polkovnika Ahmeda Mesmarija, prišlo zaradi sumljivega dogajanja na njem. Da je bil v času napada grški tanker naložen z več kot 1.600 tonami nafte, je v libijskem vojaškem kaosu, kjer se različne skupine po Gadafijevem padcu leta 2011 še vedno bojujejo za njegovo nasledstvo, drugotnega pomena.  

Hrvaško-madžarska INA, grški Marathon Oil, italijanska ENI in Medoilgas ter avstrijska OMV so pridobile pravico za raziskovanje depozitov nafte in zemeljskega plina na hrvaškem morskem dnu. Podjetja so se potegovala za dostop do 15-ih od 29-ih con, ki merijo med 1000 in slabih 2000 kvadratnih kilometrov. Vladna komisija je za obdobje treh let raziskovanja, ki jim sledita še dve leti raziskovanja in eksploatacije, nato pa dodelitev 25-letne koncesije, odobrila le 10 con, zato se bo natečaj za preostalih 19 ponovil, najverjetneje v prvi polovici tega leta. Sledijo pogajanja o detajlih koncesijske pogodbe, nekje marca naj bi prišlo do podpisa. Mesec pred tem se bo zaključil natečaj za koriščenje energentov na območju Slavonije.

V Mariboru se dobri dve leti po vstajah nadaljujejo sodni procesi proti takrat privedenim protestnikom. V nadaljevanju sojenja devetim protestnikom, ki jih obtožnica bremeni kaznivega dejanja napada na uradno osebo, je še eden od obtoženih zanikal krivdo in tako sledil večini ostalih iz omenjene skupine. Tožilstvu je obtoženemu protestniku v primeru priznanja krivde ponudilo kazen v višini 7 mesecev zapora, ki bi jih obtoženi, kateremu tožilstvo očita, da je med protesti v policijo metal granitne kocke in steklenice, lahko odslužil v obliki družbeno koristnega dela. Podobno milostne kazni, ki kažejo na nivo razumevanja pomena civilne družbe v tožilski sferi, je mariborski okrožni tožilec, Darko Simonič, ponudil tudi preostali osmerici obtoženih, a se je za priznanje in pogoditev ter seveda zaporno kazen odločil samo eden od njih.