Agencija Združenih narodov za palestinske begunce z današnjim dnem končuje odvažanje odpadkov iz begunskih taborišč na območju Gaze. Z jutrišnjim dnem bo agencija začela ustavljati delovanje 60 vodnjakov na jugu okupiranega območja, poleg tega pa bo ustavila delovanje dveh obratov za razsoljevanje morske vode. To pomeni, da bo skoraj 300 tisoč ljudi, živečih v taboriščih agencije, in večina prebivalcev juga Gaze ostalo brez vode. Vse več ljudi je dehidriranih, širijo pa se vodno prenosljive bolezni, saj morajo ljudje piti nepitno vodo. Razlog za ustavitev delovanja osnovne infrastrukture je predvsem pomanjkanje goriva, katerega uvoz na območje blokira Izrael. Samo od petega novembra je po podatkih Združenih narodov s severa Gaze na jug zbežalo okrog 200 tisoč ljudi, kakor jim je ukazala izraelska vojska. Vendar je ta čez noč zbombardirala tudi mesto Khan Junis, ki leži na jugu območja, pri tem pa ubila prek 10 Palestincev. V mestu Gaza na severu območja izraelska vojska nadaljuje kopensko operacijo in obstreljevanje bolnišnic.

Ameriško vrhovno sodišče je objavilo prvi uradni etični kodeks. Objava je odgovor na pobudo demokratskih senatorjev in širše javnosti, saj so se v zadnjih mesecih vrhovni sodniki zapletali v koruptivne afere. Sodnik Clarence Thomas je prejemal darila in plačana potovanja od republikanskega donatorja Harlana Crowa. Sodniku Samuelu Alitu pa ni uspelo pojasniti ribiškega izleta z republikanskim donatorjem Paulom Singerjem. Vrhovno sodišče obravnava delovanje Singerjevega kapitalskega sklada. Kodeks, ki ga je podpisalo vseh devet vrhovnih sodnikov, določa, v katerih primerih se sodnik lahko izloči iz odločanja zaradi navzkrižja interesov. A kodeks nima mehanizma, ki bi sodnike zavezal k spoštovanju določil. Na ameriškem vrhovnem sodišču imajo večino konservativci.

Poljski poslanci so na ustanovni seji novega sklica parlamenta za predsednika parlamenta izglasovali nekdanjega televizijskega voditelja Szymona Hołownio iz opozicijske Tretje poti. Kljub zmagi vladajoče konservativne stranke Zakon in pravičnost na volitvah prejšnji mesec ima večino v parlamentu opozicija, ki jo sestavljajo Civilna koalicija, Levica in Tretja pot. Poljski predsednik Andrzej Duda je za mandatarja sicer imenoval Mateusza Morawieckega iz vladajoče stranke, ki ima v parlamentu 194 poslanskih mest. A vsi potencialni koalicijski partnerji stranke Zakon in pravičnost so zavrnili sodelovanje. Na to kažejo tudi rezultati glasovanja o predsedniku parlamenta: Hołownijevo nasprotnico Elżibieto Witek, ki je članica vladajoče stranke, je podprla le stranka Zakon in pravičnost.

Gabonska vojaška hunta je najavila svobodne predsedniške in parlamentarne volitve avgusta 2025. Vojaška hunta je konec avgusta izvedla državni udar in odstavila predsednika Alija Bonga, ki je pred udarom zmagal na volitvah. Volitve so člani opozicije in vojaška hunta razglasili za goljufive. Bongo je državo vodil 14 let, pred tem je bil predsednik Gabona njegov oče Omar Bongo. Voditelj vojaške hunte Raymond Ndong Sima je pojasnil, da imajo do volitev dveletno prehodno obdobje. V tem času bodo spisali predlog nove gabonske ustave, referendum o njej pa bo konec leta 2024. 

Policija predlaga podaljšanje nadzora na mejah s Hrvaško in Madžarsko za dodatnih dvajset dni. Predlog na policiji upravičujejo z navajanjem skoraj 300 zavrnitev vstopa v državo državljanom tretjih držav in nekaj več kot 50 zabeleženih kaznivih dejanj na meji, odkar so nadzor uvedli. Vlada je nadzor na mejah zaradi domnevno povečane teroristične grožnje po italijanskem zgledu uvedla 21. oktobra, vmes ga je že enkrat podaljšala, brez novega podaljšanja pa bi se iztekel prihodnjo nedeljo. V Rimu sta se srečala premier Robert Golob in italijanska premierka Giorgia Meloni, ki sta se pogovarjala o ukinitvi začasnega nadzora na slovensko-italijanski meji in povečanju nadzora na zunanjih mejah schengenskega območja.

Upravno sodišče je zavrnilo začasno zadržanje imenovanja Senada Jušića za generalnega direktorja policije. Predlog je vložil nekdanji vršilec dolžnosti generalnega direktorja policije in neizbrani kandidat Boštjan Lindav. Sodišče je odločilo, da se Lindav lahko sklicuje le na škodo, ki bi jo imenovanje Jušića povzročilo njemu osebno, ne pa tudi na škodo, ki bi jo utrpela policija. Lindav pa po utemeljitvi sodišča ni navedel, kakšno škodo bi njemu povzročilo imenovanje Jušića. Na sodišču menijo, da škoda za Lindava niti ne more nastati, saj je imenovanje na vodstveni položaj v javnem sektorju privilegij in ne pravica posameznika. Ali Jušić izpolnjuje pogoje za generalnega direktorja, sodišče še ni odločilo.

Po sestanku s finančnim ministrom Klemnom Boštjančičem, ki začasno vodi tudi ministrstvo za javno upravo, je predsednik sindikata državnih organov Frančišek Verk dejal, da jutrišnja stavka zaposlenih na upravnih enotah ne bo plačana. A pri stavki sindikalisti za zdaj vztrajajo. Upravni enoti Ljubljana in Maribor bosta opravljali le najnujnejše postopke. Stavkali bodo tudi zaposleni na upravnih enotah na Ptuju, Jesenicah, v Novem Mestu, Rušah in Novi Gorici, na manjših upravnih enotah pa ne bodo stavkali. Zaposleni bodo stavkali zaradi plačne reforme in preobremenjenosti zlasti na oddelkih za tujce. Zahtevajo uskladitev vrednosti plačnih razredov v naslednjem letu v višini letošnje inflacije, določitev najnižje plače vsaj na vrednost minimalne plače in linearno povišanje plač za sedem plačnih razredov. Zahtevajo tudi povečanje števila zaposlenih.

Minister za delo Luka Mesec se bo pritožil na opomin, ki ga je dobil zaradi razžalitve v primeru Brščič. Nekdanji predsednik Domovinske lige Bernard Brščič je Mesca tožil, ker ga je pred petimi leti na seji v parlamentu označil za fašista. Zaradi neargumentirane osebne diskvalifikacije je moral Brščič ohraniti svoje dobro ime. Mesec je prejšnji teden pred sojenjem dejal, da stoji za svojimi besedami, a se sprva ni nameraval pritožiti, ker »nima težav s sprejemanjem posledic svojih dejanj«. Zdaj je Mesec sporočil, da si je premislil po pozivih civilne družbe, ki ga je opozorila, da v tem primeru ne gre samo zanj, ampak za bodočo sodno prakso na Slovenskem. Sodba sodišča po njegovem svobodo govora postavlja na glavo s tem, ko jo daje tistim, ki rušijo civilizacijske standarde, kaznuje pa tiste, ki na to opozarjajo. Brščič je v drugem sodnem postopku od Mesca zahteval tudi odškodnino v višini štiri tisoč evrov in javno opravičilo v parlamentu. Ljubljansko okrajno sodišče je v tem primeru razsodilo v prid Mescu.

Vir slike: Wikimedia Commons