Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa je predstavila spremembo pravil izvajanja zveznega zakona, ki ureja priseljevanje in socialne programe. Zakoniti priseljenci, ki prejemajo bone za hrano in so vključeni v zdravstveno pomoč Medicaid ali kakšen drug socialni program, po novem ne bodo več mogli dobiti zakonitega statusa za stalno delo in bivanje ali državljanstva. Ukrep bi lahko prizadel okoli 22 milijonov zakonitih priseljencev, za katere bodo vladne službe presodile, da zanje obstaja velika verjetnost, da bodo v prihodnosti potrebovali socialno pomoč. Po besedah vršilca dolžnosti direktorja Službe za državljanstva in preseljevanje Kena Cuccinellija je sprememba pravil usmerjena k utrjevanju ideala samozadostnosti in osebne odgovornosti, v veljavo pa bodo pravila stopila 15. oktobra, če njihovega izvajanja ne bo ustavilo sodišče - nevladna organizacija Nacionalni pravni center za priseljevanje v Los Angelesu je namreč že napovedala pravno presojo ukrepa.

Mednarodno letališče v Hongkongu z nekaj težavami danes ponovno obratuje. Zaradi včerajšnjih protestov, ki so popolnoma ohromili delovanje enega ključnih azijskih vozlišč, je bilo vodstvo letališča primorano odpovedati skoraj vse lete; več kot pet tisoč demonstrantov je namreč zasedlo glavni terminal, prav tako pa so ohromili cestni promet v okolici. Nekaj protestnikov je ostalo v prostorih letališča in tudi danes otežujejo njegovo nemoteno delovanje - zaradi sklenjene človeške verige in oviranja dostopa do dvigal z vozički so ob pol enajstih dopoldne na letališču onemogočili prijave na let, medtem ko prihodi letal potekajo nemoteno. Po podatkih časnika South China Morning Post je bilo sicer tudi danes odpovedanih okoli 300 letov. 

Medtem je Kitajska zaostrila svoji retoriko in postopanje - Yang Guang, predstavnik za stike z javnostmi Urada za Hongkong in Macao, je opozoril, da je v nasilnih dejanjih demonstrantov opaziti prve znake vznikujočega terorizma. V Šenzen, mesto celinske Kitajske, ki je najbližje meji s Hongkongom, je Kitajska poslala konvoj več sto vojaških in policijskih vozil, po uradnih pojasnilih bojda zaradi vaj.

Nikakršnih vaj pa se niso šli pripadniki kirgizistanskih varnostnih sil. Tožilstvo nekdanjemu predsedniku Almazbeku Atambajevu, ki so ga že obtožili korupcije in zlorabe položaja zaradi izpustitve obsojenega kriminalca med njegovim mandatom, sedaj očita še načrtovanje državnega udara, organiziranje množičnih nemirov, umor in zadrževanje talcev. Atambajeva so v prestolnici Biškeku, ker se ni odzval na tri pozive policije, da se zglasi na zaslišanje, naposled aretirali v četrtek, v sredo pa so ob poskusu odvzema njegove prostosti izbruhnili spopadi med njegovimi podporniki in varnostnimi silami, v katerih je umrl pripadnik posebni enot, šest pa so jih začasno vzeli za talce. Atambajevu, ki je Kirgizistanu predsedoval med letoma 2011 in 2017, so poslanci konec junija sicer izglasovali odvzem identitete. Kirgizistan je politično močno polariziran, na eni strani so simpatizerji Atambajeva in na drugi podporniki zdajšnjega predsednika Sorunbaja Šenbekova, nekdanjega Atambajevega varovanca.

Posebna poročevalka Združenih narodov za zunajsodne, takojšnje ali arbitrarne usmrtitve Agnes Callamard je pozvala Francijo k repatriaciji sedmih francoskih državljanov, ki so jih v Iraku zaradi domnevnega sodelovanja z borci Islamske države obsodili na smrtno kazen. Callamard je izrazila skrb, da obstajajo resne obtožbe, da so bile kazni izrečene v nepravičnih sodnih procesih, na katerih obtoženi niso imeli možnosti pravne pomoči. Francoski zunanji minister Jean-Yves Le Drian je v odzivu poudaril, da ostaja položaj Francije nespremenjen, to je, da se polnoletnim francoskim državljanom, ki so se pridružili islamskim borcem v Iraku in Siriji, sodi v najbližji državi, kjer so zagrešili svoje zločine. Po besedah Le Driana Francija spoštuje suverenost Iraka in njenih sodnih institucij, obenem pa nasprotuje smrtni kazni in se zavzema, da ta ne bi bila izvršena.

V Venezueli je nenačrtovano zasedala ustavodajna skupščina, na kateri so razpravljali o možnosti razpisa predčasnih volitev. Samooklicani predsednik Juan Guaido potezo vidi kot željo predsednika Nicolasa Madura, da prek njemu zvestega organa doseže razpustitev parlamenta, s čimer bi prišlo do zaostritve konflikta, predsednik ustavodajne skupščine pa je na drugi strani zasedanje označil le kot “sejo za mir”. Redne parlamentarne volitve bodo v Venezueli sicer predvidoma potekale konec naslednjega leta. Ustavno sodišče je ustavodajno skupščino v ponedeljek sicer pozvalo, naj prekliče imuniteto trem poslancem, ki jih tožilstvo med drugimi bremeni izdaje in ščuvanja k uporu.

Če v Venezueli zasedanja potekajo nekoliko nenačrtovano, gre politično dogajanje v Italiji bolj po ustaljenih tirnicah. Potem ko se vodjem poslanskih skupin v italijanskem senatu ni uspelo dogovoriti o datumu razprave o nezaupnici premierju Giuseppeju Conteju, bodo o tem danes odločali senatorji, ki so se predčasno vrnili s parlamentarnih počitnic. Notranji minister Matteo Salvini se s svojo Ligo - z apetiti po čimprejšnjem razpisu predčasnih volitev - zavzema za glasovanje, ki bi potekalo še ta teden, pri tem pa ima podporo sorodnih desničarskih strank Naprej Italija in Bratje Italije. Vladno Gibanje petih zvezd na drugi strani skupaj z opozicijsko Demokratsko stranko in stranko Svobodni in enaki kot bolj zaželen datum vidi 20. avgust. Če je glasovanje o nezaupnici neizogibno, pa niso tako neizogibne predčasne volitve - v primeru neizglasovane nezaupnice bo imel predsednik države Sergio Mattarella pred razpustom parlamenta namreč možnost v senatu poiskati novo večino.