19. 2. 2020 – 15.00

Prostozidarski OFF

Audio file
Audio file
26. 7. 2017 – 17.00
Kalifa Haftar in Fajez al Saraj pod Makronovim očesom podpisala deklaracijo o prekinitvi ognja

Tako imenovana vlada narodne enotnosti, to je s strani Združenih narodov priznana oblast v Libiji, je izstopila iz pogajanj za prekinitev oboroženih spopadov z vojsko vlade v Tobruku na vzhodu države, ki se bojuje pod poveljstvom maršala Kalife Haftarja. Prekinitev pogajanj pod okriljem OZN v Ženevi je sledila zadnji kršitvi premirja med sprtima stranema v Libiji. Vojska pod poveljstvom Haftarja, ki dejanja ne zanika, a tudi ne prevzema odgovornosti zanj, naj bi raketirala glavno pristanišče v libijski prestolnici Tripoli, ki jo Haftar poskuša osvojiti že skoraj eno leto. Po neuradnih informacijah naj bi bili raketni izstrelki namenjeni turški tovorni ladji, ki naj bi v Tripoli dostavljala orožje in s tem kršila embargo. Turška vlada seveda zanika, da tovrstna ladja obstaja. Drugi del pogajanj pod vodstvom odposlanca Združenih narodov Ghassana Salaméja, ki so bila neuspešna že v začetku meseca, se je tako klavrno zaključil – Libija pa ostaja sprta. Podobno se je zgodilo po posredovanju Nata leta 2011, ko so pomagali odstaviti dotedanjega predsednika Libije Omarja Moamerja el Gadafija, ki je bil v času vojne tudi umorjen.

Audio file
10. 9. 2019 – 17.00
O ameriški prekinitvi mirovnih pogajanj s talibi

Afganistanci so skoraj 21 tednov po volitvah in skoraj 18 tednov po roku za razglasitev dočakali uradne rezultate predsedniških volitev. Po tem, ko je drugouvrščeni Abdulah Abdulah, ki od leta 2014 zaseda zanj pripravljeno mesto izvšnega vodje države, zahteval ponovno štetje, rezultat ostaja skoraj isti. Aktualni predsednik Ašraf Gani je prejel nekaj več kot polovico veljavnih glasov, Abdulah pa nekaj manj kot 40 odstotkov. Slednjega to seveda ni zadovoljilo in je napovedal, da ne bo spoštoval »lažnih volitev« – še več, njegov politični zaveznik in donedavni podpredsednik države Abdul Rašid Dostum je napovedal ustanovitev vzporedne vlade. V kolikor kalifu Slovenske demokratske stranke Janezu Janši uspe sestaviti koalicijo, se nam tudi v Sloveniji obeta vzporedna vlada, ki jo bo ustanovil Peter Klepec slovenske politične korektnosti Damir Črnčec, pričajo najneuradnejši viri. 

Audio file
29. 1. 2016 – 17.00
O poskusih sirskih mirovnih pogajanj

Sirski minister za turizem Rami Radvan Martin in minister za promet Ali Hamud sta s simboličnim prvim pristankom letala v Alepu po osmih letih odprla turistično sezono na severozahodu Sirije. Vojska pod vodstvom predsednika države Bašarja al Asada je namreč s pomočjo ruske vojske osvojila podeželje mesta Alep ter cestno povezavo z Damaskom. Vojaške intervencije, ki v sosednji pokrajini Idlib še vedno potekajo med sirsko Asadova in rusko vojsko na eni strani in uporniki na drugi strani, ki jim pomaga turška vojska, naj bi po poročilu Združenih narodov razselile več kot 800 tisoč prebivalcev. Nič zato, prvi komercialni pristanek v Alepu po osmih letih je zmagoslavno pričakala vojaška godba na pihala, kot se spodobi – na slovesnosti so manjkali le otroci v narodnih nošah.

Nekdanji južnokorejski predsednik Li Mjung-bak se je opekel na pritožbenem sodišču v Seulu, kjer je spodbijal kazen zaradi korupcije med njegovim predsednikovanjem. Med leti 2008 in 2013 je namreč sprejel več podkupnin od znamenitega podjetja Samsung in avtomobilskega megalomana DAS v zameno za pomilostitev direktorja Samsunga Li Kun-hija – slednji je bil obsojen zaradi davčne utaje. A v zaporu je Mjung-bak sedel le pol leta, ko je bil marca lani izpuščen na prestajanje pogojne kazni zaradi slabega zdravstvenega stanja. Zaradi pritožbe na višjem sodišču pa so ga ponovno priprli in glej ga šmenta. Višje sodišče je spremenilo sodbo nekdanjemu predsedniku Mjung-baku, a se kazen njemu na žalost ni zmanjšala, še več, sodišče je kazen s 15-letnega zapora in 10 milijonov evrov odškodnine povišala za še dve leti zapora. Le upamo lahko, da se v delo organov pregona ni vmešavala kakšna politična stranka, kot v naši domovini, kjer Damir »po vetru« Črnčec prav to očita Janezu »noriškemu« Janši.

Predsednik Salvadorja, države na tihomorski obali medmorske Amerike, Nayib Bukele kljub nasprotovanju kongresa povečuje kadrovske moči vojske v tako imenovani »vojni proti kriminalu«. 8600-tim vojakom, ki se po urbaniziranih območjih države borijo proti kriminalu, ki v veliki meri skrbi za pravičnejšo razporeditev bogastva, se bo pridružilo še 1400 enot – kljub temu da poslanci v kongresu niso sprejeli dobrih sto milijonov novih posojil za boljšo oborožitev. Temu ni pripomogla niti vojaška zasedba kongresa, ko je 9. februarja Bukele dobesedno zasedel stol predsednika kongresa in molil za vojake, ki se borijo proti kriminalu. Kot vse kaže, bo podobno moral storiti tudi policijski vitez Slovenije Damir Črnčec, če Ivanu Janši uspe sestaviti koalicijo.

Senegalski predsednik Macky Sall je obiskal predsednika sosednje Mavretanije Mohameda Oulda Abdela Aziza in voditelja sta kar brez arbitraže rešila spor glede morske meje v Atlantskem oceanu. Državi, ki sta se med letoma 1989 in 1991 vojaško spopadli, se zadnja leta obtožujeta predvsem zaradi ribičev, ki naj bi prestopali morsko mejo. Natančneje, mavretanske oblasti obtožujejo senegalske ribiče; a izkazalo se je, da nelegalno v mavretanskih teritorialnih vodah ribarijo predvsem tujci iz Evrope in Azije. Predsednika nekdaj sprtih držav sta v znak sprave podpisala številne dogovore na področju varnosti, transporta, energije, rudarstva in ribarjenja. Prosimo vsemogočnega nad nami, da bi si tudi nekdanja prijatelja Janez Janša, prvi slovenski demokrat, in Damir Črnčec, civilnodružbeni aktivist, po končanem vmešavanju strank v delo policije segla v roke kot mavretanski in senegalski oblastniki.

Teoretiki zarote na sosednjem Hrvaškem pa pripravljajo ogromno proslavo z naslovom »Saj smo vam rekli!«, ker je glavni državni odvetnik Dražen Jelenić potrdil svoje članstvo v civilni iniciativi Veliki Orient Hrvaške. Kot je pojasnil za medije, je postal prostozidar, ker je slišal, da se mednje vključujejo zgolj ugledni ljudje. A ugled prostozidarjev ga ni prepričal, saj je državni odvetnik po tem, ko je vodstvo Velikega Orienta prevzel zdravnik Nikica Gabrić, izstopil. Člani, ki so hkrati z Jelenićem izstopili iz prostozidarske skupnosti, so ustanovili novo, po svoji lastni meri, Jelenić pa je sprožil preiskavo korupcijskega delovanja Nikice Gabrića. Zdravnika naj bi izsiljevali in podkupovali glavni urednik portalov 7Dnevno in dnevno.hr Marko Cigoj, njegov namestnik Vuk Radić in direktorica Marijo Dekanić. Kakorkoli že, Illuminati confirmed.

Audio file
24. 9. 2018 – 20.00
O položaju Dela v koncernu Kolektor

Medtem ko slovenski javni prostor zasedata nekdanja najboljša prijatelja in sedanja najboljša sovražnika Janez Janša in Damir Črnčec, v določenem mediju odmevajo nove spornosti in nezakonitosti. Sindikat novinarjev Slovenije in Društvo novinarjev Slovenije sta z javnim pismom protestirala proti »uničevanju časnika Delo in nepoštenemu ravnanju poslovodstva Dela, ki izigrava zakonodajo in socialni dialog«. Vodstvo časnika Delo namreč načrtuje 11 odpovedi, 94 odpovedi pogodb o zaposlitvi s ponudbo nove pogodbe, medtem ko je 16 fotografov že izgubilo službo. Več o poslovanju in delovanju Dela ter okoliščinah odpuščanj v današnjem OFFsajdu ob petih.

Svet delavcev in sindikat komunalnega podjetja Marjetica Koper sta za 25. februarja napovedala stavko, če vodstvo podjetja do takrat ne bo upoštevalo zahtev po nekaj več kot 3,5-odstotnem povišanju plač. Povišice so namreč določene v novi tarifni prilogi h kolektivni pogodbi za komunalne dejavnosti, ki velja od začetka leta. Delavci poleg tega zahtevajo še sklenitev kolektivnega nezgodnega zavarovanja in plačilo nadomestila plače za dneve, ko bo potekala stavka. Za danes je napovedana izredna seja nadzornega sveta podjetja, na kateri sindikati pričakujejo tudi odziv do sedaj neodzivnega direktorja. Okoliščine predstavi Irena Jaklič Valenti, sekretarka regijske organizacije zahodne Slovenije Zveze svobodnih sindikatov.

Izjava

Če do dogovorov ne pride, bodo komunalni delavci še vedno opravljali najnujnejša dela; največ težav bodo imeli Koprčani z odvozom zasebnih odpadkov.

 

Prazen radio ne stoji pokonci! Podpri RŠ in omogoči produkcijo alternativnih, kritičnih in neodvisnih vsebin.

Dodaj komentar

Komentiraj

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.