Kolumbijska levičarska uporniška skupina FARC je kolumbijske oblasti ponovno pozvala, naj prenehajo z napadi na njihove gverilce, saj s tem ogrožajo enostransko premirje, ki ga je FARC razglasil decembra. Kot so s Havane, kjer sicer že vse od novembra 2012 potekajo mirovna pogajanja,  sporočili predstavniki FARC-a, bodo gverilci ob nadaljevanju vladne agresije primorani ponovno prijeti za orožje in s tem prekiniti decembrsko enostransko prekinitev ognja. FARC je, za razliko od preteklih enostransko razglašenih premirij, ki so bila časovno omejena, tokrat načelno položil puške za nedoločen čas, z upanjem, da bo premirje preraslo v trajen mir. Edini pogoj, ki so ga za ohranitev svoje vojaške abstinence postavili uporniki, je bil, da se nasilju odrečejo tudi vladne sile. Česar pa te očitno ne nameravajo, kar utegne ponovno aktivirati tudi FARC-ove borce.

Odnosi med Belorusijo in Evropsko unijo, zamrznjeni že dvajset let, se kanijo pod latvijskim predsedovanjem uniji otopliti. Slednja, podobno kot sosednja Litva pred letoma, želi prepričati evropske kolege o smiselnosti ukinitve vizumskega režima za Beloruse, željne obiska zahodnih sosedov. Odločitev bo sprejeta na vrhu Vzhodnega partnerstva, ki bo potekal maja, v primeru, da Belorusija izpolni edini trenutni predpogoj - izpustitev treh političnih zapornikov. Predstavnik latvijskega zunanjega ministra Andrejs Pildegovics dodaja, da je trenutek pravi za približevanje države pod vodstvom samodržca Aleksandra Lukašenka, saj zaradi trenutnih finančnih in gospodarskih razmer v Rusiji, na katero je Minsk močno vezan, trpi tudi belorusko gospodarstvo. Čas je za korenčke.

Francoski predsednik Francois Hollande je po terorističnih napadih pretekli teden in včerajšnjem množičnem shodu v Parizu, sklical krizno vladno sejo, na kateri nameravajo francoske oblasti doreči strategijo v boju proti islamskemu radikalizmu. Hollande je na srečanje povabil tudi predstavnike policije in varnostnih služb, udeleženci pa bodo po predvidevanjih govorili tudi o možnosti uvedbe franocske različice tako imenovanega “Patriot act-a”, ki so ga v protiteroristični histeriji uvedle Združene države Amerike po napadih 11. septembra 2001.

Izključene naj ne bi bile tudi druge večje zakonske spremembe, pa čeprav je francoski parlament komaj pred kratkim sprejel nov protiteroristični zakon. Francoske oblasti naj bi se pri tem osredotočile tudi na problem verske radikalizacije v zaporih, varnostnim in policijskim organom pa naj bi bilo zagotovoljenih več sredstev in pooblastil. Prvi korak v tej smeri je sicer že bil narejen: vlada je z namenom zagotavljanja varnosti v državi že aktivirala dodatnih 10.000 dodatnih vojakov in 5.000 policistov. Sledenji bodo skrbeli predvsem za judovske šole po vsej Franciji.  

Medtem ko Zahodni svet obremenjujeta islamski in reakcionarni liberalni radikalizem, pa Kitajsko v tem trenutku terorizira predvsem sporna svinjina. Kitajska policija je zaradi suma prodaje oporečne svinjine obolelih prašičev aretirala več kot 110 ljudi, ob tem pa je zasegla več kot 1.000 ton mesnih izdelkov in 48 ton masti, proizvedene iz oporečnega mesa. S pridelavo spornih mesnih izdelkov naj bi se ukvarjalo 11 kriminalnih skupin v 11 različnih kitajskih provincah, ki so od kmetov po izjemno nizkih cenah odkupovali prašiče, poginule zaradi raznih bolezni. Iz kontaminiranega mesa so nato prozivajali slanino, šunko in mast. Kriminalne združbe naj bi pri tem podkupovale vladne zavarovalne agente za živino, da so jih ti obvestili vsakič, ko so kmetje vložili zahtevek za odškodnino zaradi poginulih prašičev. Med aretiranimi se je tako znašlo tudi več zavarovalnih agentov.   

Novi šrilanški predsednik Maithripala Sirisena je zaradi suma poskusa državnega udara napovedal preiskavo proti predhodniku  in predsedniškemu protikandidatu Mahindi Rajapaksi. Ta naj bi tekom četrtkovih volitev in kasnejšega štetja glasov skušal prepričati vodstvo šrilanške policije in vojske, da mu pomagajo ostati na oblasti, v kolikor bi bilo potrebno tudi z uporabo sile.  Rajapaksa, ki se je do tokratnega poraza ponašal z nadaljšjim predsedniškim stažem na območju južne Azije, naj bi ob tem, kljub zmagi Sirisene, odlašal z odstopom in v to privolil šele po tem, ko sta mu lojalnost odrekla tako policija kot vojska.

Po navedbah prvega pomočnika Sirisene, Mangale Samaraweere, bo preiskava proti Rajapaksi prvi ukrep novega predsednika, ki se je sicer zavzel za oblikovanje vlade narodne enotnosti, s katero bo moč izvesti za to otoško državo nujno potrebne reforme. Rajapaksa je obtožbe o poskusu državnega udara označil za neutemljene, poskus nasilne ohranitve oblasti pa je zanikal tudi predstavnik šrilanške vojske Ruwan Wanigasooriya.

Sumi o zarotniškem delovanju protikandidata pa vsaj za zdaj ne preganjajo Kolinde Grabar Kitarović, frišne prve hrvaške predsednice. Kandidatka največje opozicijske stranke Hrvaške demokratske skupnosti, krajše HDZ, je v druge krogu predsedniških volitev tesno premagala dosedanjega predsednika Iva Josipovića, ki ga je na čelu države še naprej želela videti levosredinska vladna koalicija, s Socialdemokratsko stranko, krajše SDP, na čelu. Grabar Kitarović je zmago s slabim odstotkom naskoka pred tekmecem najverjetneje prinesla visoka volilna udeležba volivcev onstran hrvaških meja, predvsem v sosednji Bosni in Hercegovini, kjer so poročali o pravi gneči na voliščih.

Vzhičenost bodoče hrvaške predsednice je bila po objavi prvih rezultatov nespregledljiva, v valu euforije pa je Grabar Kitarović celo nekoliko pozabila za kakšno funkcijo je prav za prav kandidirala in v premierskem nagovoru prebivalcem Hrvaškem obljubila “sve i svašta” - od ureditve nerešenih vprašanj s Slovenijo do gospodarskega okrevanja. Nič manj prešerno ni bilo v stranki HDZ, ki so v zmagi njihove kandidatke videli napoved tudi vladne zamenjave na jesenskih paralmentarnih volitvah, kot se za slavje stranke desne provinjence spodobi, pa med hadezejevci sinoči ni manjkalo niti nacionalističnih pesmi, visoko dvignjenih hrvaških zastav, kakor tudi ne omenjanja četnikov in srbofilov. Filozof Žarko Puhovski ocenjuje, da bila še pred meseci zmaga Kolinde Grabar Kitarović veliko presenečenje, v zadnjih dneh pred volitvami pa je bila praktično pričakovana. Kaj je prineslo zasuk?

izjava