Venezuela se bo morala poleg notranje opozicije soočiti z neprijetnostmi, ki jih povzroča imperialistična politika Združenih držav Amerike. Predsednik Donald Trump je namreč v petek zanjo izdal nove sankcije, ki prepovedujejo ameriškim bankam poslovati z dolgovi in delnicami, ki jih izdaja venezuelska vlada in državno naftno podjetje Petróleos de Venezuela. Prav tako sankcije podružnici državnega naftnega podjetja v ZDA omejujejo pošiljanje dividend v Venezuelo. Sankcije so že obsodile Kitajska, Kuba in Bolivija. Venezuela pa se je te dni na grožnje ameriškega predsednika Donalda Trumpa odzvala z izvedbo vojaških vaj. Prispevki o Venezueli: Praznovanje neodvisnosti po venezuelsko, Kaj tare Bolivarsko revolucijo, Venezuela po volitvah.

Gvatemalski predsednik Jimmy Morales je glavnega protikorupcijskega preiskovalca organizacije International Commission against Impunity in Guatemala oziroma CICIG, Ivána Velásqueza, razglasil za državno persono non grato. Bil bi ga tudi izgnal, če bi ustavno sodišče ne razveljavilo ukaza o izgonu le nekaj ur po tem, ko ga je v obliki videa predsednik objavil na Twitterju. Zamera do Velazqueza izvira iz preiskave, ki jo je slednji sprožil, in ki predsednika sumi korupcije. Ukaz o izgonu pa je bil objavljen le dva dni potem, ko je Velazquez zaprosil sodišče za odvzem imunitete predsedniku. Ta se je v tem času nahajal v New Yorku, da bi prepričal Združene narode, naj Velazquezu odvzamejo podporo in ga odstavijo.

Velazquezova preiskava predsednika obtožuje, da je njegova stranka Fronta narodne konvergence oziroma FCN prejemala nelegalne donacije med volilno kampanjo leta 2015. Morales naj bi zamolčal prejem slabih 700 000 evrov in skrival bančne račune stranke. O odvzemu njegove imunitete bo sodišče odločalo danes. Njen odvzem podpira nekaj tisoč protestnikov, ki so se v prestolnici Ciudad de Guatemala podali na ulice, v strahu, da bi v tem primeru Morales razglasil izredno stanje. FCN je sicer stranka z močnim kadrom vojaških uradnikov, mnoge izmed katerih bremenijo obtožbe kršitev človekovih pravic v času 36 let trajajoče državljanske vojne. Ta se je končala leta 1996 v njej je po ocenah umrlo okrog 200 000 prebivalcev, predvsem domorodnih.

Približno 1200 nekdanjih pripadnikov razpuščenih Revolucionarnih oboroženih sil Kolumbije, krajše FARC, je v nedeljo pričelo s teden dni trajajočim ustanovnim kongresom nove politične stranke. Na njem bodo izbrali politične zastopnike in ime nove stranke. Aktualna predloga sta Nova Kolumbija, ki ga podpira nekdanji vrhovni poveljnik Rodrigo Londono Echaverri - Timochenko, in Alternativna revolucionarna sila Kolumbije, ki v uho najlepše sede bivšemu poveljniku Ivanu Marquezu. Nova politična stranka bo glede na mirovni dogovor v vsakem primeru imela po 5 sedežev v vsakem od domov kolumbijskega parlamenta. V petek so zaključek razorožitvenega procesa potrdili tudi opazovalci Združenih narodov, katerim je FARC predal nekaj več kot 7000 kosov orožja. (Več poglobljenih prispevkov o konfliktu v Kolumbiji: Odprti termin Kolumbija: 50 let samote, kultivator Kravata namesto puške, Južna hemisfera Premirje v Kolumbiji).

Kolumbijski mirovni proces je omogočil nove oblike sodelovanja s Kubo. Ta je podporo Kolumbiji napovedala v obliki štipendij za študij medicine kolumbijskih študentov na Kubi. Tja je že prispelo 200 kolumbijskih študentov na študij medicine, ki so bili po večini člani razpuščenega FARC-a.

Indijska vlada skupaj z Mjanmarom in Bangladešem ustanavlja delovno skupino za deportacijo 40 tisočih beguncev mjanmarske etnične manjšine Rohingja, ki naj bi v državo vstopili nezakonito. Večina teh beguncev je v Indijo preko Bangladeša prebegnila že v začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja, po pregonu s strani mjanmarskih budističnih oblasti. Okrog 14 tisoč beguncev naj bi bilo v Indiji popisanih, indijske oblasti pa so popis označile za irelevanten. Indija ni podpisnica konvencije Združenih narodov o beguncih, v državi pa se v zadnjem času krepi nacionalistični in protimuslimanski sentiment.

Kot smo poročali v vikend-britoffu, je situacija v mjanmarski regiji Rakhine, kjer živi večina Rohing, ob koncu prejšnjega tedna eskalirala v oboroženo nasilje. Borci Arkhanske rohinške vojske odrešenja so napadli postojanke mjanmarskih varnostnih sil v zvezni državi Rakhine. Mjanmarske varnostne sile so napad okrog 150-ih gverilcev odbile, žrtve pa sta utrpeli obe strani. Po poročanju AlJazeere naj bi mjanmarska vojska v povračilnih ukrepih vdrla v več rohinških vasi in nediskriminatorno streljala na hiše in avtomobile tamkajšnjih prebivalcev. Več o situaciji v regiji Rakhine v offsajdu Mjanmar v prepovedanem položaju.

V Keniji je v veljavo vstopila drastična prepoved uporabe plastičnih nakupovalnih vrečk. Najvišja možna izrečena kazen za kršitelje lahko znaša kar 38 tisoč dolarjev ali štiri leta zaporne kazni. Vzhodnoafriška država se je pridružila klubu več kot 40 držav, ki so podobne ukrepe že sprejele; te so na primer Ruanda, Kitajska, Francija in Italija. Poleg tega, da plastične vrečke kazijo ceste in ulice kenijskih mest, ogrožajo tudi morske živali, davijo morske želve in ptice, jedo pa jih tudi večji morski sesalci. Prvi predlog zakona je bil v obravnavi že pred desetimi leti, a je naletel na močan odpor proizvajalcev plastičnih vrečk, proti katerim je ukrep v prvi vrsti namenjen. Po besedah kenijske zveze proizvajalcev naj bi prepoved proizvodnje ogrozila 60 tisoč delovnih mest in 170 proizvajalcev. Kenija je namreč glavni izvoznik plastičnih vrečk v regiji.

Nemški okoljevarstveniki so začeli s 5 dnevno serijo protestov za dokončno prepoved uporabe premoga. Okrog 3000 protestnikov je sestavilo človeško verigo in zahtevalo, da nemški energetski gigant RWE prekine z izkopavanjem lignita z odprtim kopom na zahodu Nemčije. Protestov so se udeležili člani organizacij Nemške zveze za okolje, Ohranitev narave, Greenpeacea in politiki stranke Zelenih. (Na sliki zemljevid rudnikov premoga v lasti podjetja RWE. Vir: Wikipedia )

Zagrebško mestno podjetje za javni prevoz Zagrebački električni tramvaj bo z začetkom šolskega leta začel ponujati elektronska opravičila za zamude v šolo ali službo, katerih razlog so zastoji v prometu. Do sedaj je bilo tako opravičilo mogoče dobiti le na sedežu podjetja, po novem pa bo dovolj vloga na spletni strani. Uporabnik bo opravičilo dobil po e-pošti, a le, če bo zamuda daljša od 15 minut.

Gibanje TRS ne bo vložilo pritožbe proti gradnji lakirnice Magne Steyr v Hočah. Kljub temu ostajajo kritični do dela vlade, do postavljenih časovnih rokov ter izbire zemljišč. Svojo odločitev so v Gibanju TRS sprejeli zaradi prevladujočega naklonjenega mnenja lokalnih prebivalcev. Podobno kakor Gibanje TRS se je odločila tudi organizacija Umanotera, ki je od svoje namere o pritožbi odstopila v nedeljo.

Nasprotno poročanju Radia Slovenija pa od pritožbe ne bo odstopil Slovenski E-forum. Več o trenutnem stanju postopka pove njegov predsednik Gorazd Marinček.

izjava

Več o temi v kultivatorju: Mešetarjenje z Magno