Neenakost med spoloma se je na svetovni ravni od lani povečala. To je ugotovitev letošnjega poročila o neenakostih med spoloma Global Gender Gap Report, ki ga izdaja Svetovni ekonomski forum. Povišanje neenakosti je bilo letos zabeleženo prvič od leta 2006, ko je forum začel izvajati raziskavo. Raziskava meri enakost med spoloma na štirih področjih: v gospodarstvu, izobraževanju, zdravstvu in politični participaciji. Letošnje poročilo ugotavlja, da bi po trenutnih trendih neenakost popolnoma odpravili šele čez 217 let. Najmanjšo neenakost med spoloma beležijo Islandija, Norveška in Finska, največjo pa Jemen, Pakistan in Sirija. Slovenija je od lani na lestvici zrasla za dve mesti in pristala na šestem mestu, pred njo pa so poleg prvih treh še Ruanda, Švedska in Nikaragva.

Ameriški predsednik Donald Trump se odpravlja na turnejo po Aziji. Obiskal bo Japonsko, Južno Korejo, Kitajsko, Vietnam in Filipine. Prihod v Azijo pa je commander-in-chief najavil z razkazovanjem vojaške moči nad korejskim polotokom. V skupni vojaški vaji z južnokorejskimi in japonskimi silami sta nad Korejo letela ameriška nadzvočna strateška bombnika. Severna Koreja je prelete obsodila, iz ameriškega obrambnega ministrstva pa so sporočili, da je to le del “kontinuirane navzočnosti bombnikov”. Nič nenavadnega torej.

Avstralija ostaja odgovorna za oskrbo približno 600 migrantov, ki ostajajo v migrantskem taborišču na otoku Manus v Papui Novi Gvineji, so vlado v Canberri opozorili Združeni narodi. Taborišče na Manusu se je uradno zaprlo v torek, pred tem pa je od leta 2012 Avstralija tja pošiljala migrante, namenjene v državo. V taborišču naj bi migranti počakali na razrešitev prošnje za azil, a jim je avstralska vlada tudi v primeru pozitivne odločbe omogočila le nastanitev na Papui Novi Gvineji ali v drugih sosednjih državah, ne pa tudi v Avstraliji. Približno 600 migrantov se iz zaprtega taborišča ne želi izseliti, saj se bojijo ksenofobnih napadov lokalne skupnosti na Manusu, ki so v preteklosti že terjali več smrtnih žrtev. Ob odsotnosti organizirane oskrbe so v zadnjih dneh za preživetje v taborišču izkopali vodnjak in nakopičili nekaj zalog hrane. Visoki komisar Združenih narodov za begunce je Avstralijo okrcal, da takšno stanje ni sprejemljivo in da do premestitve migrantov ostaja odgovorna za njihovo oskrbo. Nova novozelandska premierka Jacinda Ardern je zahodni sosedi ponudila, da Nova Zelandija lahko sprejme 150 izmed preostalih migrantov.

Selimo se v drugo redko poseljeno in na genocidu utemeljeno nekdanjo britansko kolonijo na nasprotni strani Pacifika - v Kanado. Tamkajšnje vrhovno sodišče je razsodilo, da interes javnosti in zasebnega investitorja prevlada nad interesom staroselske skupnosti v primeru izgradnje smučarskega letovišča na območju Qat’muk oziroma ledenika Jumbo v Britanski Kolumbiji. Investitorji na ledeniku načrtujejo edino celoletno smučišče v Severni Ameriki in pripadajoče nastanitvene kapacitete z več tisoč posteljami. Načrtom nasprotuje lokalna staroselska skupnost Ktunaxa. Po njihovem verovanju namreč na omenjenem območju domuje duh medveda grizli, ki bi ga gradbeni posegi lahko pregnali. Kanadsko vrhovno sodišče pa je razsodilo, da vloga države ni varovanje grizlijevega duha, temveč le omogočiti vsakemu posamezniku, da vanj veruje. Dodalo je, da upravljanja nad območjem pač ne more kar tako prenesti na staroselsko skupnost. Vodja skupnosti Ktunaxa Joe Pierre je v enem izmed intervjujev diskriminatornost gradbenih posegov na območju Qat’muk opisal z besedami, citiramo, “Če bi jaz v Vatikanu načrtoval izgradnjo letovišča, ne bi prišel niti skozi prva vrata,” konec citata.

Največja romunska sindikalna organizacija je napovedala splošno stavko. Nacionalna konfederacija svobodnih sindikatov Romunije zastopa približno pol milijona romunskih delavcev. S stavko želijo preprečiti namere vlade, da vse socialne prispevke prenese na pleča delavcev, kar bi po njihovem mnenju prizadelo predvsem delavce v zasebnem sektorju in zmanjšalo kupno moč prebivalstva. Datuma splošne stavke sindikalisti še niso določili. Poleg prenosa bremena prispevkov iz delodajalcev na delavce romunska vlada načrtuje tudi znižanje enotne stopnje obdavčitve dohodka iz 16 odstotkov na 10. Več o predlaganih spremembah pa v torkovem Offsajdu, dostopnem na radiostudent.si.

Slovenija

Upravni odbor Zadružne zveze je za 21. november sklical izredni občni zbor, na katerem bodo glasovali o nezaupnici predsedniku Petru Vrisku. Pobudo za glasovanje o nezaupnici je podalo 8 kmetijskih zadrug. Po poročanju časnika Delo naj bi bil povod za predlog nezaupnice dogajanje v zvezi z deležem zveze v Deželni banki Slovenije. Kapitalska zadruga, ki jo prav tako vodi Vrisk, se je pred desetimi leti zadolžila za nakup večinskega deleža v Deželni banki. Avstrijska banka DPS zdaj za poplačilo 9 milijonov evrov dolga zahteva prodajo tega deleža. Kot pa nam je pojasnil predsednik ene izmed kmetijskih zadrug, ki so pobudnice nezaupnice in ki je želel ostati neimenovan, pa je to le vrh ledene gore. Vrisku očita predvsem naučinkovito delo in kadrovanje po kriteriju lojalnosti vodstvu. Vzpostavitev skupne nabave in prodaje zadrug v zvezi in gradnja blagovne znamke naj bi stale na mestu.